Pritiski javnosti na Belo hišo, naj začne oboroževati Kurde

New York – Nenaden napad pripadnikov skrajne skupine Islamska država (IS) na iraški Kurdistan ni zamajal samo obrambe kurdskih pešmerg, pač pa tudi odločnost Washingtona, da ne bo vojaško pomagal svojemu dolgoletnemu zavezniku. Bela hiša se v zadnjih dneh sooča s hudim pritiskom domače javnosti, naj začne oboroževati Kurde.

Na papirju bi morali biti borci IS podrejeni iraški vojski z 270.00 vojaki in 340 tanki ali okoli 80.000 pešmergami. Toda medtem ko prvi niso imeli srca za spopad, drugim primanjkuje orožja. Poleg tega morajo braniti več kot tisoč kilometrov meje z Islamsko državo, medtem ko njene izredno mobilne enote lahko izbirajo točke, kjer bodo udarili. Kurdi se soočajo s fanatičnimi nasprotniki, ki spretno sejejo strah in z nenehnimi udari na različnih mestih slabijo moč obrambe. Še pred zadnjo ofenzivo Islamske države na Kurdistan so kurdski bojevniki v Siriji njihove napade opisovali s strahospoštovanjem. »Zdi se, kot da so omamljeni, jurišajo v skupinah po tristo in, čeprav jih pokosimo kot ovce, vemo, da jih bo naslednji dan prišlo še dvakrat več.«

Izbruhi panike

Peter Galbraith, nekdanji veleposlanik na Hrvaškem in danes član Središča za nadzor in neširjenje jedrske oborožitve pravi, da IS ob prihodu prestraši prebivalce, tako da se branilci ne soočajo samo z nasprotniki, pač pa tudi z izbruhom panike. »Eden od Kurdov mi je dejal, da so se pripravljeni trdo bojevati, vendar niso pripravljeni umreti. Nasproti pa jim prihajajo ljudje, ki so pripravljeni na takšno žrtev,« pojasnjuje Galbraith.

Kurdsko vodstvo je leta rotilo vlado predsednika Obame, naj jim proda ameriško orožje. Washington, ki je sicer od prve invazije na Irak leta 1991 ščitil Kurde, ves čas zavrača svojega najtesnejšega zaveznika v Iraku in vztraja, da oboroževanje poteka skozi roke vlade v Bagdadu; tudi potem ko je iraški premier Nuri al Maliki s svojo sektaško politiko v korist šiitov prekršil zapisano obljubo, da bo del ameriških pošiljk preusmeril h Kurdom.

Grenka ironija je, da so nato sunitski skrajneži Islamske države z ameriškim težkim orožjem, ki so ga zaplenili iraški vojski, zadnje dni premagovali prelahko oborožene pešmerge in jih potiskali proti njihovi prestolnici Erbil. Napadi ameriškega letalstva in brezpilotnih letal so sicer ustavili zalet, iz kurdskih vrst prihajajo celo napovedi o protiofenzivi in trditve, da so jim ZDA poslale pošiljko težke oborožitve.

Pentagon je slednje uradno zanikal in še naprej zagotavlja, da niso spremenili politike oboroževanja prek Bagdada, zato analitiki v ZDA ugibajo, da poteka vzporeden tajni program prek osrednje obveščevalne agencije Cia, česar njeni predstavniki niso želeli komentirati. Predsednik Obama je v soboto dejal, da so povečali vojaško pomoč tako Bagdadu kot Kurdom, a ni podrobneje pojasnjeval poteka procesa.

Hkrati so dolgotrajni pozivi ameriških komentatorjev in politikov predvsem z desnice v zadnjih dneh prerasli v splošno medijsko ofenzivo na Belo hišo, naj začne z vojaško pomočjo Kurdom kot precej sekularni in najbolj Zahodu naklonjeni skupnosti v Iraku in širši regiji. »Ne morem doumeti, zakaj pri bogu ne oskrbujemo naših zaveznikov, ki bi lahko zadržali prodor IS,« se je spraševal konservativni komentator Charles Krauthammer.

Lekcija

»Ena od lekcij ameriške zunanje politike v zadnjih šestih desetletjih je, da so (vojaška) posredovanja učinkovita, če lokalno prebivalstvo vodijo priljubljeni, legitimni voditelji in če se je pripravljeno boriti za svoje ideale. Spomnimo se Južne Koreje v primerjavi z Južnim Vietnamom – posredovanje ne deluje, če je prebivalstvo pasivno,« ugotavlja Fareed Zakaria, urednik tednika Time in televizijski komentator. In dodaja, da so Kurdi primer, ko bi ZDA morale uslišati njihove prošnje.

Toda Bela hiša poskuša na vsak način skupaj obdržati državo, ki poka po šivih, zato ohlajen odnos do Kurdov, odkar si ti prizadevajo za samostojnost. Tako z diplomatskim pritiskom blokirajo poskuse, da bi Kurdistan prek novega naftovoda v Turčijo samostojno izvažal nafto. Ker iraška vlada zadržuje proračunska sredstva za Kurdistan, se lokalne oblati v Erbilu, ki uvažajo 80 odstotkov vsega potrošniškega blaga, soočajo z vse hujšo finančno sušo.

Politična zborovanja

Predsednik Obama je znova pozval oblasti v Bagdadu, naj imenujejo novo vlado enotnosti. Vendar je na volitvah zmagala koalicija, ki jo vodi premier Maliki, glavni krivec za izbruh sunitskega upora. V soboto so v Bagdadu potekala politična zborovanja v njegovo podporo, vidni politiki koalicije pa so Washingtonu očitali, da obširnejši poseg proti upornikom pogojujejo s sestopom proiranskega Malikija z oblasti.

Ameriški predsednik je ponovno obljubil, da v Irak ne bo pošiljal vojakov, Američane pa je hkrati opozoril, da bo boj proti skrajnežem dolgotrajen. Po njegovih besedah suniti potrebujejo zagotovila, da se bo politika Bagdada spremenila, preden bodo odrekli podporo skrajnežem. Petkova odločitev iraške vlade, da Kurdom pošlje letalo z naboji, je bila tako morda znak sprememb, morda pa le znak obupa.