Iskanje denarja za drugo obnovo Iraka v zadnjih letih

Srednjeročna obnova področij, ki so bila pod nadzorom Islamske države, naj bi stala okoli 80 milijard evrov.

tor, 13.02.2018, 17:00
Dogajanje v Kuvajtu spominja na veliko oglaševalsko kampanjo. Tako so pri Svetovni banki, enemu izmed organizatorjev konference, v poročilu zapisali, da je Irak s svojimi velikimi naftnimi rezervami in potrebo po obnovi je »plodna zemlja za investicije«, in dodali, da je se lahko vlaganja v Irak »kljub tveganjem« izplačajo.

V Kuvajtu pod okriljem gostiteljev, Združenih narodov, Evropske unije in Svetovne banke, poteka tridnevna donatorska konferenca, na kateri poskušajo zbrati približno 80 milijard evrov, kolikor naj bi jih bilo potrebnih za »srednjeročno« obnovo območij, na katerih je od leta 2014 do lanskega vojaškega poraza vladala samooklicana Islamska država.

V bitki iraške vojske, šiitskih milic, kurdskih pešmerg in vojaškega letalstva mednarodne koalicije z Islamsko državo je bil v zadnjih dveh letih porušen velik del srednjega in, predvsem, severnega Iraka. Na čelu z Mosulom, drugim največjim iraškim mestom, katerega zahodni del je bil po devetih mesecih srditih spopadov zravnan z zemljo. Samo v zahodnem Mosulu bo treba zgraditi 40.000 novih stanovanjskih objektov. Podobno je mogoče reči vsaj še za pol ducata iraških mest na tem področju - in velik del javne infrastrukture.

»Plodna zemlja 
za investicije«

»Eno bitko smo končali, zdaj smo vključeni v novo - v vojno za obnovo,« je ob odprtju dolgo pričakovane konference v Kuvajtu dejal vodja iraškega sklada za obnovo Mustafa al Hiti. Iraški minister za načrtovanje Kusaj Abdulfatah je nemudoma dejal, da Irak za obnovo - za nujne projekte - kratkoročno potrebuje 20 milijard evrov, srednjeročno pa 60 milijard. Kljub vojaški zmagi nad Islamsko državo v Iraku še vedno vlada velika humanitarna katastrofa. Od 5 milijonov ljudi, ki so v času vladavine IS izgubili streho nad glavo, se jih 2,6 milijona še vedno ne more vrniti domov.

Dogajanje v Kuvajtu sicer spominja na veliko oglaševalsko kampanjo. Tako je Svetovna banka, eden izmed organizatorjev konference, v poročilu zapisala, da je Irak z naftnimi rezervami in potrebo po obnovi »plodna zemlja za ­investicije«.

Prihodnost in preteklost

Vodja delegacije mednarodnega komiteja Rdečega križa v Iraku Katharina Ritz je v kontekstu morebitnih novih nestabilnosti jasno dejala, da denar ne bo rešil vseh iraških težav. Po njenih besedah Irak med drugim potrebuje vrnitev k vladavini prava in jasen odgovor družinam, katerih člani so v času vojne proti IS izginili. »Zavedam se, da veliko ljudi misli, da se zdaj že drugič lotevamo obnove Iraka, toda tokrat moramo to storiti prav - za iraške ljudi. Trajalo bo. Morda bo za soočenje s preteklostjo potrebnih več generacij. Če gledamo v prihodnost, moramo videti tudi v preteklost,« je povedala.

Čeprav so ZDA z invazijo marca 2003 najodgovornejše za opustošenje v Iraku in razrast Islamske države, ameriška vlada uradno ne bo prispevala ničesar k (tokratni) obnovi Iraka. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA od leta 2001 na Bližnjem vzhodu že tako zapravile 7 bilijonov dolarjev, zato je čas za vlaganja v »našo državo« (Washington Post in agencija AP sta to številko označila za močno pretirano). Toda v Kuvajtu imajo Američani kljub temu glavno besedo prek zasebnih podjetij, ki jih je na konferenci 2000. Od tega 150 - ameriških.

Lise Grande, humanitarna koordinatorka Združenih narodov za Irak in namestnica vodje misije ZN, je dejala, da bi morebiten neuspeh donatorske konference lahko vodil v novo nestabilnost. »Če mednarodna skupnost ne bo pomagala iraški vladi stabilizirati območij, ki so bila opustošena med vojno, bi bili lahko dosežki v boju z Islamsko državo ogroženi,« je bila jasna. Še bolj jasen je bil Geert Cappelaere, regionalni direktor Unicefa za Bližnji vzhod in Severno Afriko: »Morda so donatorji izčrpani, toda danes mi nihče ne more reči, da ni denarja. Če je dovolj denarja za nadaljevanje vojne, je dovolj denarja tudi za pomoč otrokom.«

Prijavi sovražni govor