Islamska država drži v šahu iraške sile

Ofenziva iraške vladne vojske,­ šiitskih milic, oboroženih sil Kurdske regionalne vlade in mednarodne koalicije na Mosul­ je vstopila v osmi teden, jasno pa je, da bo spopad s samo­oklicano Islamsko državo (IS) v drugem največjem iraškem mestu trajal še dolgo.

Frontna črta v Mosulu in okolici je že skoraj mesec dni bolj ali manj statična. Podobno velja za iraške enote, ki se približujejo Mosulu z juga in zahoda. Jedro iraških vladnih sil, ki so sredi novembra zasedle vzhodni del mesta, je ujeto na vzhodnem bregu reke Tigris, prek katere vodi v zahodni del mesta pet mostov. Štirje so uničeni. Za civilno in vojaško uporabo je torej na voljo le še eden − najstarejši. Toda iraške sile v sedmih tednih velike vojaške operacije, v kateri sodeluje skoraj 100.000 vojakov, še niso vstopile v zahodni, večinsko sunitski del mesta.

Razlogov za to je več. Vzhodni del mesta − tja so iraške sile s pomočjo kurdskih pešmerg in koalicijskih bombnikov vstopile razmeroma hitro in brez velikih izgub − je bil skoraj izpraznjen. Velik del etnično mešanega prebivalstva je zapustil ta del mesta že v prvih mesecih po tem, ko je IS junija 2014 prevzela nadzor nad Mosulom. Toda kljub maloštevilnemu civilnemu prebivalstvu je fronta ustavljena tudi v vzhodnem delu mesta. Iraške sile se vsak dan soočajo s samomorilskimi napadi, avtomobili bombami, ostrostrelci in napadi »osamljenih volkov«, ki so jih nadrejeni poslali v razvejen sistem podzemnih rovov. Najbolj izpostavljena je iraška Zlata divizija, za katero je osem mesecev neprestanega bojevanja z IS, vključno z »osvobajanjem« Faludže in Ramadija. Iraške sile so v prvih sedmih tednih ofenzive izgubile več kot 1500 mož. V bojih je bilo ubitih približno tisoč civilistov. O izgubah na strani IS ni podatkov.

Kdaj prečkati Tigris?

Na zahodnem bregu reke Tigris bo gotovo še veliko srditejši boj, bojevanje pa skrajno oteženo: sunitski del mesta je gosto naseljen, ulice so ozke, velik del prebivalstva, ujetega med dvema ognjema, živi v strahu pred brutalnostjo skrajnih islamistov in pred sektaškim maščevalnim pohodom večinoma šiitskih pripadnikov iraških vladnih sil, ki tudi na vzhodnem bregu ne skrivajo svojih obeležij.

V zahodnem Mosulu so se borci IS po poročanju iraških vladnih virov množično pomešali med lokalno prebivalstvo, zaradi česar bi morebitno bombardiranje ali intenzivno topniško koalicijsko obstreljevanje gotovo povzročilo veliko človeško tragedijo, humanitarna pa se je že zgodila. Po vsem Mosulu zmanjkuje hrane, elektrika deluje le občasno, najhuje je z vodo, saj je bil v enem izmed napadov močno poškodovan mestni vodovod. Od začetka ofenzive (17. oktober) je iz Mosula uspelo pobegniti okoli 77.000 ljudem. Večina tistih, ki hočejo zbežati, tega ne more storiti. Po poročilih iz mesta in pripovedovanju beguncev v taboriščih na severu države je bilo med poskusom bega »zaradi izdaje« ubitih več deset ljudi.

Kot kaže, se bo velik eksodus iz Mosula, ki ga že več tednov napovedujejo humanitarne organizacije, zgodil takrat, ko bo vreme najslabše − pozimi. Pri tem je treba dodati še veliko tragedijo, ki jo doživljajo civilisti v Alepu, in bitko za Rako, prestolnico samooklicanega kalifata, v katerem bodo koalicijski napadi gotovo bistveno manj »nadzorovani«, kot so bili do zdaj v Mosulu.