Tiskane izdaje
»Dokler bo Amerika nadaljevala s sovražnimi agresivnimi dejanji, ne bomo ustavili jedrskih in raketnih poskusov,« je Sok Čol Von izjavil v sredinem intervjuju za televizijo CNN. Čeprav Sok na položaju direktorja Inštituta za človekove pravice pri severnokorejski akademiji družbenih znanosti nima nikakršne politične moči, je bil očitno skrbno izbran, da v redkem pogovoru pred ameriškimi kamerami pojasni odločevalcem v Washingtonu, da njihove demonstracije moči nimajo nikakršnega smisla.
ZDA in Južna Koreja sta v četrtek zagrozili Pjongjangu s »kazenskimi ukrepi«, če bo nadaljeval s provokacijami. Ameriška letalonosilka Carl Vinson se je približala Korejskemu polotoku, kjer se bo kmalu pridružila jedrski podmornici Michigan, načelnik ameriškega pacifiškega poveljstva, admiral Harry Harris, pa je v sredo potrdil, da je bojna flotilja že prečkala črto, s katere lahko izvede napad na severnokorejska vojaška oporišča.
Kljub temu je administracija predsednika Donalda Trumpa dala vedeti, da bodo njena nadaljnja prizadevanja za razorožitev Severne Koreje skoncentrirana na zaostrovanje sankcij in diplomatskih pritiskov. Izjava s to vsebino je sledila nenavadnemu sredinemu posvetu z vsemi člani senata v Beli hiši.
Prihod obrambnega ministra Jima Mattisa (levo) in načelnika generalštaba ameriške vojske Josepha Dunforda (desno) na posvet s senatorji. Foto: Carolyn Kaster/AP
Trump je sicer zgolj pozdravil senatorje v stavbi Eisenhowerjevega urada, ki stoji ob Beli hiši, nato pa jih je prepustil državnemu sekretarju Rexu Tillersonu, obrambnemu ministru Jimu Mattisu in direktorju nacionalne obveščevalne službe Danu Coatsu, ki so jim predstavili Severno Korejo kot »nujno grožnjo nacionalni varnosti in najvišjo zunanjepolitično prioriteto«.
Odzivi senatorjev po brifingu v prostorih, skrbno zaščitenih pred kibernetskimi vdori, so bili mešani. Mnogi od njih so izpričali vtis, da Trump in njegova administracija še nimata jasne strategije glede dogajanja na Korejskem polotoku. »S tem, o čemer se je govorilo, sem bil že seznanjen,« je dejal republikanski senator Bob Corker, ki vodi odbor za zunanje odnose: »Slišali nismo nič dramatičnega, kar naj bi se zgodilo jutri.«
»Cilj predsednikovega pristopa [k reševanju krize na Korejskem polotoku] je pritisniti na Severno Korejo z zaostrovanjem ekonomskih sankcij in z diplomatskimi ukrepi, usklajenimi z našimi zavezniki in regionalnimi partnerji, da bi jo na ta način prepričali, da se odreče svojemu jedrskemu in raketnemu programu,« so v Beli hiši zapisali v izjavi, objavljeni po srečanju s senatorji.
Tillerson bo v petek vodil zasedanje varnostnega sveta OZN, na katerem bo po pričakovanjih sprožil razpravo o zaostritvi sankcij, ki bi lahko vključevale embargo na dostavo nafte Severni Koreji, prepoved letenja severnokorejski letalski družbi in prestrezanje vseh severnokorejskih tovornih ladij.
Sklicujoč se na stopnjevanje nevarnosti severnokorejskih provokacij, je ameriška vojska v sredo začela postavljati prve komponente protiraketnega sistema Thaad (Terminal High Altitutde Air Defence) nedaleč od južnokorejske prestolnice Seul. Kot pojasnjujejo ameriški vojaški uradniki, bo sistem operativen že v nekaj dneh.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Tovornjake z deli Thaada je v Južni Koreji s protesti in steklenicami vode pričakalo tudi nekaj sto nasprotnikov postavitve ščita na južnokorejskih tleh. Južni Korejci se namreč bojijo, da bodo zaradi tega postali tarča severnokorejskih napadov. Mnogi med njimi tudi menijo, da Thaada ne bi smeli postavljati preden bo Južna Koreja po izrednih volitvah 9. maja dobila novega predsednika. Glavni favorit Mun Jae In ima res povsem drugačne načrte glede Severne Koreje, a je v četrtek tudi on opozoril, da v primeru, če bo Pjongjang izvedel nov jedrski poskus, »dialog med Korejama praktično ne bo več mogoč«.
Nasprotniki postavitve sistema Thaad se bojijo, da bo Južna Koreja zaradi tega postala tarča napada s severa. Foto: Lee Jin-man/AP
