Kljub dogovoru iz Minska na vzhodu Ukrajine novi spopadi

V zadnjih 24 urah je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, med njimi osem vojakov in 7 civilistov, več deset pa je bilo ranjenih.

Objavljeno
13. februar 2015 10.40
UKRAINE-CRISIS/
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si
Ma. Ja., Mo. B., Delo.si

Kijev − Le dan po zaključku maratonskih pogajanj, na katerih so voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije dosegli sporazum o rešitvi krize na vzhodu Ukrajine, ki ga vse od aprila pretresajo krvavi spopadi, v katerih je bilo ubitih že prek 5400 ljudi, z območja znova poročajo o nemirih. V zadnjih 24 urah je bilo po navedbah agencije AFP ubitih najmanj 18 ljudi − uporniki poročajo o osmih civilnih žrtvah, ukrajinska vojska pa naj bi izgubila 11 vojakov.

Najnovejši spopadi med ukrajinskimi silami in separatisti so zgodaj zjutraj izbruhnili na območju mest Doneck in Lugansk, a vsaj v Donecku je po navedbah britanske mreže BBC bombardiranje manj intenzivno, kot je bilo v zadnjih dneh. O nemirih še naprej poročajo tudi iz strateško pomembnega mesta Debalceve, enega ključnih žarišč na vzhodu Ukrajine v zadnjih tednih, za katerega uporniki trdijo, da je pod njihovim nadzorom, saj so povsem obkolili ukrajinske vojake, nameščene v mestu, in od njih pričakujejo, da se predajo, Kijev pa na to ne pristaja.

Spopadi naj bi v skladu z včeraj sprejetim dogovorom, ki so ga po 16-urnih pogajanjih v beloruskem glavnem mestu Minsk sklenili Petro Porošenko, Vladimir Putin, Angela Merkel in François Hollande, sicer povsem potihnili v noči na nedeljo. Kijev in uporniki dogovorili tudi o demarkacijski liniji za umik težkega orožja, osvoboditvi vseh ujetnikov, določitvi varnostnega območja ter strokovni skupini, ki bo ocenila razmere na območju konflikta. Poleg tega sporazum, ki ga je že včeraj podpisala tudi tako imenovana kontaktna skupina za Ukrajino − sestavljajo jo predstavniki Rusije, Ukrajine, upornikov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) −, do konca leta predvideva ustavne reforme, s katerimi bi prebivalci Donbasa dobili poseben status, pa tudi, da Kijev prevzame nadzor nad mejami.

A glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri, ali s figo v žepu. Kot je po zaključku pogovorov sporočila nemška kanclerka Angela Merkel, dogovor ponuja kanček upanja, da se bo prelivanje krvi na vzhodu Ukrajine le končalo, vendar pa si pri tem ne dela utvar − tako pred pogajalci kot pred sprtima stranema je po njenih besedah še veliko, veliko dela, pa tudi številne ovire. Podobno meni tudi francoski predsednik Hollande, ki pravi, da zdaj resnično obstaja možnost za izboljšanje razmer na vzhodu Ukrajine, pa čeprav vpletene strani čaka še veliko dela.

Sicer pa so voditelji članic Unije na včerajšnjem srečanju v Bruslju so doseženi sporazum pozdravili, kljub temu pa Rusijo posvarila pred novimi sankcijami, če dogovor ne bo upoštevan.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes sporočil, da so voditelji Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije v stiku glede ukrajinske krize. Izrazil je pričakovanje, da bodo izvedene vse točke dogovora, o katerih se je četverica strinjala na srečanju v Minsku.