Kobani postaja grobišče tudi za skrajneže

Boj proti Islamski državi: ameriško zunanje ministrstvo svari podjetja pred maščevalnimi napadi.

Objavljeno
19. oktober 2014 19.51
MIDEAST-CRISIS/UN
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Kurdsko mesto­ na severu Sirije in njegova­ okolica sta zadnje dni tarča silovitih­ napadov zavezniških letal, ki so vsaj začasno ustavili ofenzivo Islamske države. Ameriški vojaški vrh je upravičil­ intenzivnost napadov s priložnostjo, da zdesetkajo napadalce in jim tako otežijo delovanje drugod po Siriji in v Iraku. Čeprav lahko Kobani še vedno pade v roke skrajnežev, bi to bila po mnenju ameriških generalov zanje draga zmaga.

»Po moji oceni je nasprotnik za svoj osrednji cilj določil zavzetje Kobanija. Naš cilj je poraz in uničenje Islamske države. Če nam bodo še naprej ponujali velike tarče, kot to počno na območju Kobanija, bomo izrabili priložnost,« je v enem redkih nastopov pred novinarji dejal general Lloyd Austin, poveljnik ameriškega centralnega poveljstva na Floridi, ki nadzira vojaško delovanje ZDA na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in Srednji Aziji.

Austin je pohvalil odločno borbo kurdskih obrambnih enot (YPG) v mestu, pri čemer naj bi k večjemu številu letalskih napadov prispeval tudi nov način komuniciranja med koalicijskimi letali in kurdskimi enotami, saj naj bi jim te sporočale natančne položaje nasprotnika.

Hkrati pripadniki YPG ves čas pozivajo zaveznike, naj jim pošljejo težko orožje in strelivo, ter obtožujejo Turčijo, da onemogoča pomoč enotam z druge strani meje. Ankara je namreč sumničava zaradi povezav med sirskim Kurdi in Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki se v Turčiji že desetletja bori za avtonomijo.

Letala Islamske države?

Precej pozornosti je medtem vzbudil videoposnetek, ki so ga na družbenih omrežjih objavili podporniki Islamske države in naj bi prikazoval polet vojaškega letala skrajnežev. Po besedah Ramija Abdulrahmana, ki v Veliki Britaniji vodi organizacijo Sirski observatorij za človekove pravice, naj bi vojaški piloti nekdanje iraške vojske Sadama Huseina urili pripadnike IS na treh bojnih letalih, ki so jih ti zasegli ob zavzetju sirskega letalskega oporišča Al Džara vzhodno od Alepa na začetku letošnjega leta.

Abdulrahman navaja besede domnevnih očividcev, da so letala opravljala kratke polete na nizki višini. Ameriška vojska doslej ni potrdila takšnih poročil, prvi odziv je bil, da ne vedo ničesar o poletih skrajnežev. Ti so sicer med napadi na oporišča sirske vojske zajeli več letal, vendar so bili zahodni analitiki doslej prepričani, da jih ni mogoče usposobiti za letenje.

Kljub hudim izgubam v bojih za Kobani je Islamska država še vedno uspešna v iraški pokrajini Anbar, ki se razteza od meje s Sirijo do zahodnih predmestij Bagdada in kjer se vladne enote pretežno samo branijo.

Januarja so skrajneži tam zavzeli mesto Faludža, v zadnjih dneh so se približali prestolnici pokrajine Ramadi. Zavezniška letala jih na tem območju redko napadajo, saj v pokrajini živi pretežno sunitsko prebivalstvo, ki se je uprlo šiitskim oblastem v Bagdadu. V Washingtonu se bojijo, da bi (prepogosti) letalski napadi še bolj odvrnili prebivalstvo od iraških oblasti.

Imenovanje novega predsednika vlade Haiderja al Abadija naj bi premostilo razkol med suniti in šiiti v državi, vendar je iraški parlament šele v soboto, po več tednih zamude, imenoval ključna ministra za notranje zadeve in obrambo, pri čemer je prvi položaj zasedel Mohamed al Gaban iz šiitske stranke Badr, kar po mnenju političnih analitikov pomeni, da bo nadzor nad večino varnostnih sil v državi dobila milica Badr, ki jo izdatno podpira Iran, obrambni minister pa je postal nekdanji oficir Sadamove vojske, sunit Haled al Obaidi.

Tudi zapleten politični ples v Bagdadu je zavrl učinkovitejšo delovanje iraške vojske v Anbarju, ameriške vojaške strokovnjake pa skrbi, da bi prevzem popolnega nadzora nad pokrajino skrajnežem omogočil neovirano premikanje od Sirije do predmestij Bagdada. Ta sicer naj ne bi bil v nevarnosti, saj je preplavljen z vojsko in šiitskimi milicami, ogroženo bi lahko bilo bagdadsko letališče, skrajneži pa bi lahko s še pogostejšimi samomorilskimi napadi v šiitskih četrtih spodbudili vojno in destabilizirali mesto.

Afriška grožnja

Ameriško zunanje ministrstvo je medtem podjetja v Severni Afriki opozorilo na povečano tveganje maščevanja islamskih skrajnežev zaradi letalskih napadov zavezništva v Siriji in Iraku. Najbolj ogrožen naj bi bil v tem pogledu Maroko, pri čemer uradno sporočilo ne navaja konkretnih načrtov ali jasnih obveščevalnih potrditev grožnje. Iz Maroka menda prihaja največji delež tujih borcev v vrstah Islamske države, v Siriji in Iraku naj bi se tako borilo od 1500 do 2000 Maročanov.

Od julija do srede septembra so oblasti v Maroku menda razbile vsaj pet celic Islamske države za rekrutiranje novih borcev in otežile potovanje skrajnežev na bojišča, hkrati naj bi v Rabatu razkrili načrte za napade po državi. Ne glede na interno opozorilo ameriško zunanje ministrstvo javno noče posebej izpostavljati Severne Afrike ali Maroka. »V koaliciji [proti Islamski državi] sodeluje več kot 60 držav in organizacij, kar pomeni, da so ogrožene ne samo sosede Sirije in Iraka, pač pa celotna regija,« je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki.