»Koliko mater, kot sem sama, trenutno joče?«

V beloruski prestolnici Minsku so v torek propadla še ena pogajanja o prihodnjem statusu Donbasa, kot s skupnim imenom pravimo uporniškima Doneški in Luganski regiji. Poganja, na katerih sodelujejo predstavniki obeh separatističnih republik ter Kijeva in Moskve in potekajo pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), se bodo nadaljevala prihodnji teden. Na njih bo še zadnjič sodelovala ugledna švicarska diplomatka Heidi Tagliavini, ki je v začetku junija odstopila s položaja predstavnice kontaktne skupine OVSE-ja za reševanje konflikta v Ukrajini.

Ugledna švicarska diplomatka Haidi Tagliavini je pomagala presekati marsikateri Gordijski vozel. Bila je mirovna posrednica med vojno v Čečeniji, v svojem poročilu o petdnevni rusko-gruzinski vojni v Južni Osetiji leta 2008 pa je zapisala, da jo je z napadom na južnoosetinsko prestolnico Chinvali sprožila Gruzija. Kljub kilometrini očitno ni kos 14. mesečni vojni na vzhodu Ukrajine. Kot razlog za svoj odstop navaja »čustveno izčrpanost«.

Lahko si je predstavljati, kako čustveno izčrpani so šele prebivalci vzhodne Ukrajine. »Hčerko Katjo je raztrgalo na dva dela. Tudi mož je bil ubit. Eksplozija ju je tako pohabila, da mi niso dovolili, da bi ju še zadnjikrat videla v krsti. Koliko mater kot sem sama trenutno joče? Moje Katje ni več...Ni je več. Ostali sta mi samo njeni dve fotografiji. Vzel jo je Petro Porošenko! Moledujem vas, da prenehate z napadi. Obračam se k celemi svetu...,« je v travmatološki kliniki na ukrajinsko vojsko apelirala popolnoma pretresena Anna Tuv, ki je 26. maja v ukrajinskem obstreljevanju Gorlovke izgubila sina in moža ter svojo roko. Ostala sta ji petleten sin in dojenčica.

Prebivalci najbolj prizadetih območij, kot je denimo Oktjabrsk, ki je ujet v navzrižnem ognju med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, so čedalje bolj jezni tudi na separatiste. Na ponedeljkovem protestnem shodu v Donecku, na katerem se je zbralo kakih 200 ljudi, so od predstavnikov Donecke narodne republike zahtevali, naj orožje umaknejo s Kijevskega okrožja, zaradi česar jih obstreljujejo ukrajinski vojaki. Po podatkih mestne uprave je bilo v napadih težkega topništva uničenih kar 1500 domov, petnadstropna stavba na ulici s pomenljivim imenom Kremelj pa je bila zadeta kar štiridesetkrat. Osnovna zahteva protestnikov je bila, da jih preselijo na varno, jim ukinejo račune za elektriko in vodo, ki je tako ali tako nimajo, ter okrepijo nadzor v času policijske ure, ko prihaja do roparskih pohodov.

»Upokojenci v Donbasu so v zadnjih dveh mesecih prejeli pokojnino v višini 1200 grivn (cca. 50 evrov), invalidi in matere samohranilke pa so prejele pomoč v višini 870 grivn (cca.36 evrov). To seveda ni veliko, vendar so razmere prece boljše v primerjavi z zimo. Decembra in januarja so bile razmere katastrofalne. Brez pretiravanja smo lahko govorili o lakoti. Ko smo pomoč delili v javne kuhinje, so se vsi tamkajšnji delavci jokali. Niso se pretvarjali,« je humanitarna delavka Jevdokija Šeremetjeva v svojem poročilu zapisala, da se je humanitarna situacija vendarle nekoliko izboljšala.

Na Porošenka pa niso besni samo v Donbasu, pač pa tudi v Kijevu. Včeraj so pred poslopjem parlamenta potekale demonstracije proti vsem skorumpiranim ukrajinskim politikom, ki so zaradi svoje politične moči imuni pred sodnim pregonom. Udeleženci so nosili tudi obrazne maske s podobo Porošenka.