Separatisti za poseben status regije

V Minsku se bodo nadaljevala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Putin je Kijev obtožil, da se noče pridružiti pogovorom.

Objavljeno
01. september 2014 12.51
UKRAINE-CRISIS/
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

Kijev − V beloruskem glavnem mestu Minsk se bodo danes nadaljevala prizadevanja za dosego miru na vzhodu Ukrajine, ki ga že več mesecev pretresajo spopadi med vojsko in proruskimi separatisti. Sestala se bo namreč tako imenovana kontaktna skupina za Ukrajino, ki združuje predstavnike Rusije, Ukrajine in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Rusko stran bo na srečanju predstavljal ruski veleposlanik v Ukrajini Mikhail Zurabov, Kijev nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma, Ovse pa veleposlanica Heidi Tagliavini. Stališče separatistov bo, kot je po pisanju agenicije Ria Novosti sporočil v soboto, zastopal namestnik vodje samooklicane Ljudske republike Doneck Andrej Purgin.

Na zadnjem srečanju kontaktne skupine 31. julija so poslaniki razpravljali o korakih, ki bi privedli do miru, in vzpostavitvi varne poti za preiskovalce tragičnega strmoglavljenja malezijskega potniškega letala. Sicer pa so tudi v Minsku o razmerah na vzhodu Ukrajine že razpravljali − pred dnevi so se namreč tam sestali voditelji Rusije, Ukrajine, Belorusije, Kazahstana in Evropske unije. Kot smo že pisali, takratna diplomatska prizadevanja za umirjanje napetih razmer v Ukrajini niso prinesla želenega preboja. Pogovori ruskega in ukrajinskega predsednika Vladimirja Putina in Petra Porošenka so se končali brez konkretnega napredka. Državnikoma namreč ni uspelo doseči ne dogovora o končanju konflikta na vzhodu Ukrajine ne o izboljšanju ohlajenih odnosov med državama, strinjala pa sta se, da bi morali krizo rešiti na nenasilen način.

Proruski separatisti z vzhoda Ukrajine so pred začetkom srečanja sporočili, da so pripravljeni ostati del Ukrajine, toda le, če Kijev regiji podeli poseben status, poroča Interfax. Ta status bi moral upoštevati nujnost globljega gospodarskega povezovanja z Rusijo in vzpostavitev carinske unije. Uporniki hočejo obdržati tudi nadzor nad varnostnimi razmerami na območju, amnestijo pred preganjanjem ter pomoč pri obnovi poslopij in infrastrukture v regiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je pred začetkom današnjega srečanja izrazil pričakovanje, da bo beseda tekla predvsem o vzpostavitvi prekinitve ognja, poroča ruska tiskovna agencija Ria Novosti. »Računam, da se bodo za danes predvidena pogajanja osredotočila predvsem na sprejetje takojšnje in brezpogojne prekinitve ognja,« je dejal po navedbah agencije AFP. Lavrov je izrazil tudi dvom o uspešnosti mirovnega načrta ukrajinskega predsednika Porošenka. »Sesti moramo za mizo in se pogovoriti, ne pa vztrajati pri nerealističnih zahtevah, naj uporniki odložijo orožje in čakajo, da jih ubijejo,« je dodal.

Lavrov je še zagotovil, da Rusija ne bo izvedla vojaškega posredovanja v Ukrajini, in se znova zavzel za miroljubno rešitev krize.

Kijev in Zahod sta Moskvo že prejšnji teden obtožila, da se je z vdorom ruskih vojakov čez mejo neposredno vpletla v konflikt v Ukrajini. Zveza Nato je celo sporočila, da ima Rusija v Ukrajini nameščenih več kot tisoč vojakov, na meji pa še 20.000. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je Kremelj danes obtožil »neposredne in odkrite agresije«, ki je po njegovih besedah spremenila razmerje sil na bojišču, piše Reuters. V Moskvi so te obtožbe znova odločno zavrnili in dejali, da zanje ni dokazov.

Spopadi na letališču v Lugansku

Kljub predvidenim novim pogovorom o umirjanju razmer na vzhodu Ukrajine se spopadi nadaljujejo. Kot poroča agencija AFP, so po srditi bitki za letališče v mestu Lugansk separatisti zabeležili novo zmago, ukrajinske sile pa so se bile zaradi topovskega obstreljevanja prisiljene umakniti.

Putin: Kijev ni pripravljen na vsebinske pogovore

Ruski predsednik Vladimir Putin je Kijev danes obtožil, da se noče pridružiti neposrednim pogovorom s separatisti z vzhoda Ukrajine. »Trenutno vodstvo v Kijevu ni pripravljeno na vsebinski politični dialog z vzhodom države,« je za tiskovno agencijo Itar Tass dejal Putin.

Obregnil se je tudi ob Evropsko unijo in jo obtožil, da ignorira neposredne napade ukrajinske vojske na civiliste. Bivalna naselja so neposredna tarča ukrajinske vojske, na žalost pa številne države, med njimi tudi EU, tega raje ne opazijo, je po pisanju AFP dejal Putin.

Po drugi strani je stopil v bran operacijam separatistov in dejal, da je njihov cilj zaščititi civiliste. »Namen uporniških sil je ukrajinske oborožene sile in topništvo potisniti stran od velikih mest in jim tako preprečiti napade na stanovanjske soseske,« je dejal.