Tiskane izdaje
Berlin – Obrambni ministri Nata bodo jutri v Bruslju razpravljali o predlogu nemške kanclerke Angele Merkel, naj zahodna vojaška zveza pomaga nadzorovati begunski tok v Egejskem morju. Že danes pa so sklenili, da bodo »krožeče« večnacionalne enote okrepile obrambo vzhodnoevropskih držav, ki se bojijo Rusije.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je povedal, da bodo nove vojaške enote krožile v vzhodnoevropske države in nazaj ter tam ne bodo nastanjene, o drugih podrobnostih njihove strukture pa se bodo dogovorili do poletnega vrha v Varšavi. Že zdaj pa je znano, da bodo enote večnacionalne, tako da bo jasno, da bi bil napad na eno zaveznico napad na vse zavezništvo. Generalni sekretar Stoltenberg se bo v Münchnu, kjer bo konec tedna tradicionalna varnostna konferenca, sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Zahod obtožuje Rusijo
Prav v bavarski prestolnici je ruski predsednik Vladimir Putin leta 2007 polemiziral z »unilateralizmom« ZDA in Nato zaradi širjenja v vzhodnoevropske države obtožil resne provokacije. Danes gredo obtožbe v nasprotno smer: Zahod obtožuje Rusijo unilateralnih akcij v Ukrajini in Siriji, kjer so ruska bombardiranja ob boku sirske vojske v beg pognala več deset tisoč prebivalcev Alepa, in to med mirovnimi pogajanji v Ženevi, ki so jih zaradi tega prekinili. Nemčija, ki je samo lani sprejela več kot milijon beguncev, je »zgrožena«, kot je med nedavnim obiskom v Turčiji dejala kanclerka Merklova. V osrednji evropski državi Rusijo vse glasneje obtožujejo tudi »hibridne vojne« proti njim samim.
Medtem je turški premier Ahmet Davutoğlu pozive, naj njegova država sprejme nove begunce, označil za hipokritske, če hkrati od Rusije ne zahtevajo takojšnjega končanja zračnih napadov v Siriji in z njimi povezanega »etničnega čiščenja«. Vsaj za zdaj pa je iz Washingtona in drugih zahodnih prestolnic slišati predvsem klice k spoštovanju decembrske resolucije varnostnega sveta, ki poziva h končanju napadov na civilno prebivalstvo. Uporniki proti režimu Bašarja al Asada so ogorčeni in ZDA pozivajo k ukrepanju proti predsednikovi zaščitnici Rusiji.
Nujnost premirja
V Münchnu se bo že v četrtek sestala tudi mednarodna skupina za podporo Siriji, ki vključuje Rusijo, ZDA, Saudsko Arabijo in Iran, sirski uporniki pa vsaj za zdaj zavračajo sodelovanje, če ne bo prej konec ruskega bombardiranja. Po poročilih iz Moskve sta se zunanja ministra Sergej Lavrov in John Kerry menda že strinjala o nujnosti premirja in dostopa človekoljubne pomoči do ogroženih območij. O skrb vzbujajočem položaju beguncev v Siriji je danes na zahtevo Španije in Nove Zelandije razpravo napovedal tudi varnostni svet OZN, a ima Rusija v tem organu pravico do veta.
