Krvava »kantonizacija«

Z milijoni beguncev pred evropskimi vrati velika pripravljenost na pomoč ne preseneča.

Thu, 04.02.2016, 20:30

London – Mednarodna skupnost še nikoli v enem samem dnevu ni zbrala toliko denarja, je na konferenci sedemdesetih držav za pomoč Sircem ocenil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Sirska mirovna pogajanja v Ženevi pa so medtem propadla, še preden so se zares začela.

Z milijoni beguncev pred evropskimi vrati velika pripravljenost na pomoč ne preseneča. Nemčija bo do leta 2018 namenila 2,3 milijarde evrov, samo letos 1,3 milijarde evrov. Radodarne bodo tudi Velika Britanija, Francija, ZDA in Norveška, pomagati pa želijo tudi številne druge države. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je napovedal dvesto tisoč evrov pomoči, od tega bo osemdeset tisoč evrov namenjenih Mednarodnemu odboru Rdečega križa za nujno humanitarno pomoč v Siriji, razdeljeno med letošnje in prihodnje leto, po trideset tisoč evrov na leto do leta 2019 pa ITF – Ustanovi za krepitev človekove varnosti za pomoč sirskim beguncem. Visoki komisariat OZN za begunce in druge človekoljubne organizacije lahko zdaj upravičeno pričakujejo 8,3 milijarde evrov.

Brez rešitve za vojno v Siriji

Medtem ko so evropski politični vrhovi na donatorski konferenci v Londonu govorili o številkah (ljudi in evrov), so sirska mirovna pogajanja v Ženevi propadla, še preden so se res začela. Mednarodna skupnost nanje ni bila pripravljena. Izhodna strategija iz sirske klavnice ne obstaja. Lokalni, regionalni in globalni igralci niti približno niso pripravljeni sesti za isto mizo, kaj šele da bi prekinili ogenj. Zdi se, da razdeljena država vstopa v svoja zadnja poglavja, ki so v državljanskih vojnah tradicionalno najbolj krvava.

V sredo so režimske sile predsednika Bašarja al Asada v predmestju Alepa s pomočjo ruskih sil pretrgale preoskrbo uporniških skupin in napovedale ofenzivo na mesto, iz katerega je v zadnjih dveh dneh v smeri Turčije zbežalo okoli 70.000 ljudi. Sirski režim s pomočjo ruskih bombnikov in iranske republikanske garde z vse več afganistanskimi begunci pospešeno osvaja izgubljeno ozemlje.

Zločinski režim iz Damaska je po širitvi Islamske države, h kateremu je veliko pripomogla prav Asadova vojaško-obveščevalna oligarhija, v očeh mednarodne skupnosti (nikakor ne le Rusije) postal manjše zlo. Režimski zločini so bili izbrisani iz spomina, prvotni sirski upor pozabljen oziroma prenesen pod skupna imenovalca skrajnega islama in terorizma. Režim tako »gradi« svojo razširjeno šiitsko državo.

Položaj Islamske države v Siriji je, čeprav se proti skrajni sunitski milici uradno bojuje 66 držav, sorazmerno stabilen in omejen na večinoma sunitska področja. Tudi tri največje kurdske province na severu države, kjer poteka politični in socialni eksperiment (avtonomna Rojava), so povezane bolj kot kadar koli v zgodovini. Kljub vrhuncu vojne se v Siriji že rišejo obrisi treh »kantonov«, o katerih je veliko slišati tudi znotraj diplomatskih in obveščevalnih krogov, a vojna še zdaleč ni končana.

***

Več lahko preberete že danes po 22. uri v večernem Delu, ki ga dobite v naši spletni aplikaciji za IOS in Android, oziroma jutri zjutraj v časopisu Delo ali na www.delo.si.

Prijavi sovražni govor