Tiskane izdaje
»Medtem ko se je Porošenko srečal s Trumpom, so ZDA zaostrile sankcije proti Rusiji,« so bili včeraj »zmagoslavni« naslovi v ukrajinskem časopisju, ki so opisovali torkovo mimobežno srečanje med voditeljema v Ovalni pisarni Bele hiše in odločitev ameriškega finančnega ministrstva, da razširi sankcije proti Rusiji. Medtem so ruski provladni mediji poskušali čim bolj zmanjšati pomen tega kratkega srečanja, ki ga je Porošenko na »protrumpovski« televiziji Fox News opisal kot nadvse uspešno. »Ne zdi se mi človek, ki bi imel posebne odnose z Rusijo,« je ukrajinski predsednik opisal ameriškega kolega, ki bo po njegovem za Ukrajino naredil to, kar je njegovemu predhodniku Ronaldu Reaganu uspelo z zrušitvijo berlinskega zidu storiti za staro celino.
Srečanje Trumpa in Putina še v megli
Doslej je veljalo, da se bosta Putin in Trump, ki sta se doslej le trikrat slišala po telefonu, prvič srečala v Hamburgu, kjer bo na začetku julija vrhunsko srečanju držav iz skupine G20. Vendar je včeraj tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov povedal, da »mi zgolj izhajamo iz tega, da bosta Putin in Trump sodelovala na vrhu dvajseterice, zato ne moremo izključiti možnosti, da se bosta srečala. Dogovora pa doslej še ni bilo.«
V Kijevu so se zelo bali, da bo Trump izpolnil predvolilne obljube in res izboljšal odnose z Rusijo. Zato je pred mesecem povzročil pravo razburjenje članek v ameriškem poslovnem časniku Wall Street Journal, da nova ameriška administracija razmišlja, kako bi »porezala proračunske stroške« tako, da bi pomoč, ki jo je doslej namenjala nekaterim državam, spremenila v posojila. Na seznam teh držav je bila poleg Filipinov, Kolumbije, Libanona, Pakistana, Tunizije in Vietnama vključena tudi Ukrajina, ki je od začetka zadnje »revolucije« konec leta 2013 do konca lanskega leta prejela 1,3 milijarde dolarjev ameriške pomoči, letos pa se ji obeta še 252 milijonov dolarjev, od tega 42 milijonov za vojaške namene.
Če gre verjeti običajno dobro obveščenim in pri poročanju o Ukrajini za ruske novinarje zelo uravnoteženim poročevalcem ruskega dnevnika Kommersant, se je te »poslovne naravnanosti« nove ameriške administracije zavedel tudi Porošenko, ki je prav tako kot Trump, preden je postal predsednik, zaslužil ogromno bogastvo kot poslovnež, kot lastnika največje tovarne sladkarij se ga je oprijelo ime »čokoladni kralj«.
Neimenovani »vir, ki je zelo blizu Porošenkovi administraciji«, je za Kommersant razkril, da so pred predsednikovim poletom v Washington v Kijevu pripravili načrt, ki bi »materialno zainteresiral Trumpovo moštvo za rešitev konflikta na jugovzhodu Ukrajine«. »Ker je Trump poslovnež, smo se oborožili s poslovnim pristopom,« je vse, kar je anonimni vir povedal o ukrajinski zamisli, po kateri menda ameriškim podjetjem ponujajo 90 odstotkov poslov pri obnovi uničene infrastrukture v Donbasu.
»Da bi se to zgodilo, bi moral Donbas priti pod nadzor Ukrajine,« so zaključili zgodbo v ruskem časniku. Toda na jugovzhodu »največje« evropske države ni miru. Medtem ko se je Porošenko na ameriški televiziji Fox hvalil, kako so ukrajinske varnostne sile zajele dva »uporniška« vojaka, ki sta imela ruski potni list, so ruske agencije poročale, kako so ukrajinski uporniki prijeli skupino »provokatorjev« iz ukrajinske tajne službe, ki so napadli opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
