Tiskane izdaje
Kurdska ofenziva na severu Sirije se nadaljuje. Potem ko so pripadniki kurdskih enot YPG skupaj s Sirsko svobodno vojsko (FSA) in še nekaterimi zmernimi sirskimi uporniškimi skupinami osvobodili mesto Tal Abjad ob turški meji, se zdaj pripravljal celo na naskok na Rako, prestolnico Islamske države.
Včeraj je na telefonskem stolpu nad Tal Abjadom namesto črne islamistične zastave zaplapolala rumena zastava levičarskih kurdskih borcev. Zastava je bila v poklon žrtvam v boju z Islamsko državo obešena na pol droga.
»V bližnji prihodnosti bomo osvobodili tudi Rako,« je včeraj dejal Šervan Darviš, tiskovni predstavnik koalicije milice, ki so iz obmejnega Tal Abjada pregnale pripadnike Islamske države. Enote, večinoma sestavljene iz kurdskih borcev, so iz Tal Abjada že včeraj krenile proti mestecu Ain Isa, ki leži na poti proti Raki. Ta je trenutnih kurdskih pozicij oddaljena približno 60 kilometrov.
Kurdski pregon skrajne sunitske milice iz mesta za Islamsko državo predstavlja silovit udarec, saj je preko Tal Abjada oziroma sirsko-turško meje potekala ključna oskrbovalna pot, preko katere so se islamisti med drugim oskrbovali z orožjem, hrano, nafto in, predvsem, »kadri«. Po drugi strani je kurdskim borcem z osvojitvijo sirskega mesta, ki je bil vsaj tako kot za IS pomemben tudi za sosednjo Turčijo, uspelo povezati skoraj 400 kilometrov dolg pas ob turški meji oziroma 18.000 kvadratnih kilometrov ozemlja.
Po januarski osvoboditvi Kobanija je zdaj sirskim Kurdom uspelo povezati že dve od treh samopreskrbnih in avtonomnih enot, ki so na severu Sirije nastale po umiku vladnih sil sredi leta 2012. Tudi pri osvojitvi Tal Abjada, kjer za razliko od Kobanija nikakor ne živijo le Kurdi, temveč tudi številni Arabci in Turkmeni, so enotam YPG pomagale koalicijski (večinoma ameriški) bombniki, ki so v dveh tednih spopadov za mesto, ki so ga turške oblasti »gojile« kot strateško oviro za kurdsko povezovanje, izvedli triindvajset bombnih napadov. Tako kot v Kobaniju se je tudi v Tal Abjadu izkazalo, da so pripadniki Islamske države najbolj ranljivi, ko so hkrati napadeni iz zraka in s strani visoko motiviranih pehotnih enot. Ali kot je dejal eden izmed kurdskih vojaških poveljnikov Haki Kobani: »Organizirani smo. Imamo enotno vodstvo. In kar je najbolj pomembno – YPG se ne umika. Smrt smo sprejeli vnaprej, zato smo dobili zaščito iz zraka.« Tokrat so se, mimogrede, enote IS iz tal Abjada in okoliških vasi večinoma umaknila celo brez boja, kar zanje ni značilno.
Kurdsko povezovanje in naraščajoča vojaška moč vse bolj razburja turške oblasti, ki so v prvih letih sirske vojne storile vse, da bi osamile in oslabile kurdsko prebivalstvo v Siriji. To je zdaj bolj povezano kot kadar koli, hkrati pa so v skupnih bojih za Kobani vsaj delno padle tudi »ideološke« meje, ki so dolgo ločeval sirske in turške Kurde na eni, ter iraške Kurde na drugi strani. To je za Turčijo, ki je ta oslabitev Kurdov posredno »uporabljala« tudi Islamsko državo, scenarij iz nočne more. Ob tem je seveda potrebno omeniti tudi odlične rezultate kurdskih strank na nedavnih turških parlamentarnih volitvah. To je bilo mogoče čutiti tako iz odzivov predstavnikov lokalnih oblasti v turški provinci Urfa, kot v besedah predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, ki je borce YPG, sicer tesno povezane s turško Kurdsko delavsko stranko (PKK) v ponedeljek označil za teroriste. »Na naši meji – v Tal Abjadu – zahod z letali napadi arabsko in turkmensko prebivalstvo in s tem žal na njihovo mesto postavlja teroriste iz vrst PYD (politično krilo YPG, op.p.) in PKK,« je izjavil Erdogan.
»Naši ljudje morajo vedeti, da bomo počistili vse ostanke Islamske države v severni Siriji,« je novinarjem včeraj povedal vojaški poveljnik YPG Husein Košer. Takšne in podobne napovedi so dodobra prestrašile lokalno arabsko prebivalstvo, ki je zadnje leto in pol preživelo pod strahovlado IS, zdaj pa se boji kurdskih maščevalnih pohodov. Poveljniki kurdskih sil sicer zatrjujejo, da ne bo prišlo do kakršnega koli »etničnega čiščenja« in da je njihova agenda – za razliko od vseh ostalih v sirski in iraški konflikt vpletenih sil – vključujoča.
Strah pred morebitnim etničnim čiščenjem je mogoče čutiti tudi med približno 16.000 begunci, ki se jim je minuli vikend, ko so bili spopadi med Kurdi in skrajnimi islamisti najbolj intenzivni, po kaotičnem dogajanju na dolgo časa zaprti turški strani meje, od koder so vojaki sirske begunce odganjali tudi z vodnimi topovi, vendarle uspelo prebiti v Turčijo.
