Tiskane izdaje
V prvih dneh oktobra, na prvo obletnico lanske začasne osvojitve Kunduza, so talibi izvedli še en napad na to provincijsko prestolnico. Talibom se je tudi tokrat uspelo prebiti v središče mesta, kjer so dvignili svojo zastavo. Po ocenah domačinov, ki so od tam zbežali v zadnjih dneh, je talibom uspelo zavzeti od polovice do dveh tretjin mesta z okrog 300.000 prebivalci. A po desetih dneh uličnega bojevanja je Masum Hašimi, namestnik provincijskega šefa policije, zatrdil, da je vladnim silam že uspelo pregnati talibe iz mesta. Zdi se, da so se varnostne razmere umirile. V mestu so spet odprle vrata državne institucije in nevladne organizacije.
Čeprav je režimskim silam uspelo znova ubraniti provincijsko metropolo, provinca Kunduz ostaja eno od osrednjih bojišč v državi. Po podatkih pisarne za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) je bilo samo letos zaradi spopadov tam na novo razseljenih okrog 21.000 ljudi, v kar še niso vključeni begunci pred zadnjo talibsko ofenzivo na glavno mesto province.
Med zadnjimi je tudi 127 družin, ki so se zatekle na obrobje Kabula. »Živeli smo v vasi Zahel, kakšnih pet minut vožnje od Kunduza. Ko so talibi napadli vas, smo zbežali, najprej v mesto, nato v Kabul,« pove Abdul Vali, oče sedmih otrok. Njegova družina sicer prihaja iz okraja Kvadža Gar, ki meji na provinco Kunduz. Od tam so zbežali poleti, ker je bil Abdul Vali zaposlen v provladni vaški straži. »Ko so talibi napadli našo vas, so ubili tri pripadnike vaških straž. Preostali smo zbežali. Če ne, bi nas pobili. Ker sem bil v vaški straži, so požgali tudi mojo hišo. Ne morem se vrniti tja. Talibi nadzorujejo ves okraj. Ubili bi me, če bi se vrnil,« je prepričan Vali. V Kabulu njegova družina biva v šotoru, ki je postavljen tik ob manjšem smetišču. Ker šotor ni dovolj velik, v njem spijo le ženske in otroci, moški spijo zunaj.
Abdul Vali z družino pred začasnim bivališčem na obrobju Kabula. Foto: Vasja Badalič
»Ostali so le tisti, ki podpirajo talibe«
Po odmevnem talibskem zavzetju Kunduza konec septembra lani je režimskim silam s protiofenzivo, v kateri so jim pomagala ameriška letala, uspelo hitro ponovno prevzeti nadzor nad mestom. V naslednjih mesecih so operacije še naprej izvajale tudi v bližnji okolici mesta, a jim kljub temu ni uspelo izriniti talibov iz okrajev, ki obkrožajo provincijsko metropolo.
Zgodilo se je ravno nasprotno. Letos so talibi s serijo vojaških operacij popolnoma ali v večini zavzeli okraje Kalai Zal, Hanabad, Čardara, Dašti Arči in Imam Sahib. Na ta način so prevzeli nadzor nad veliko večino province. Konec avgusta je članica kunduškega provincijskega sveta Zar Gul Alami za tiskovno agencijo Padžhvok ocenila, da imajo talibi v rokah od 80 do 90 odstotkov province. Vladne sile so nadzirale le glavno mesto, ključne ceste in nekatera okrajna središča. Zaradi tega je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo talibi spet poskusili naskočiti mesto Kunduz.
Vir: Delo
Eden izmed ključnih okrajev v bližini mesta je Čardara, kjer prevladuje paštunska etnična skupnost. Istoimensko okrajno središče je od Kunduza oddaljeno le kakšnih pet kilometrov. V tem okraju vladne sile nadzorujejo le okrajno središče z bližnjo okolico in cesto proti Kunduzu. Iz tamkajšnje vasi Navabad, ki je pod talibskim nadzorom, prihaja 35-letni Mohamed Husein, oče šestih otrok, ki se preživlja s prodajo nogavic. Njegova družina je zaradi spopadov že pred dvema letoma prvič zapustila vas in se preselila v glavno mesto province. V času lanske talibske ofenzive na Kunduz so se za tri mesece vrnili nazaj v vas, kjer je bilo takrat varnejše. Na talibe, ki so takrat že nadzirali vas, Huseina vežejo slabi spomini. »Če jim daš hrano in odeje, te ne nadlegujejo. Če jim tega ne daš, te pretepejo. Rečejo, da si podpornik vlade, in te kaznujejo,« se spominja. Nekoč so ga nadlegovali tudi zaradi tega, ker ni imel dovolj dolge brade. »Malo ljudi je ostalo v vasi. Večina je zbežala. Ostali so le tisti, ki podpirajo talibe,« pravi.
Mohamed Husein: »Vlada ne more prevzeti nadzora. Vojaki le bombardirajo, izvedejo neko operacijo, nato pa se umaknejo.« Foto: Vasja Badalič
Še en kunduški okraj, ki je pretežno v talibskih rokah, je Kalai Zal, kjer prevladujejo Turkmeni. Avgusta je talibom uspelo vkorakati v središče okraja, a njihova vladavina ni trajala dolgo. V začetku septembra so vladne sile zatrdile, da jim je znova uspelo vzpostaviti nadzor nad mestom in okoliškimi vasmi. Preostali deli okraja so še vedno pod nadzorom talibov.
Med civilisti, ki so letos zbežali iz Kalai Zala, je bila tudi Bibi Aiša, mati petih otrok. »Zbežali smo, ko so talibi napadli našo vas. Tudi vladne sile so zbežale. Ničesar nam ni uspelo vzeti s seboj. Mi smo kmetje. Imamo zemljo. Imamo živino. Zdaj nimamo ničesar več,« je dejala Bibi Aiša, ki prihaja iz vasi Ak Tipah. V zadnjih letih v tistem okraju ni bilo veliko spopadov, letos pa so talibi že aprila prvič napadli glavno mesto okraja, potem pa so se spopadi nadaljevali skozi vse leto. Njena družina je najprej zbežala v kunduški okraj Aliabad, kjer so čakali na končanje bojev in vrnitev domov. Ker spopadi niso ponehali, so se preselili na obrobje Kabula, kjer zdaj živijo pod razdrapanim šotorskim krilom.
Usoda »Malega Afganistana«
Ker je pisana etnična slika Kunduza podobna etnični sliki celotne države, to provinco nekateri imenujejo kar »Mali Afganistan«. Tako kot na ravni države so tudi v Kunduzu najštevilnejša etnična skupina Paštuni, tam živijo tudi Tadžiki, Uzbeki, Hazari in Turkmenci. Čeprav večina kunduških talibov izhaja iz paštunske skupnosti, jim je uspelo na svojo stran pritegni tudi člane drugih etničnih skupin, predvsem Uzbeke, ki so druga najštevilnejša etnična skupina v provinci.
V zadnjih tednih se je na obrobje Kabula zateklo najmanj 127 kunduških družin. Foto: Vasja Badalič
Če je »Mali Afganistan« pokazatelj tega, kaj čaka celotno državo, potem se vladnim silam in njihovim tujim podpornikom slabo piše. Ker operacije vladnih sil, ki so sledile lanskemu padcu mesta Kunduz, niso prinesle izboljšanja varnostnih razmer, so nekateri domačini prepričani, da vlada ne more več zmagati v boju proti talibom. »Vlada ne more prevzeti nadzora. Vojaki le bombardirajo, izvedejo kakšno operacijo, nato pa se umaknejo. Ko se umaknejo, talibi spet prevzamejo nadzor,« ugotavlja Mohamed Husein.
Čeprav bi raje videl, da bi vlada prevzela nadzor nad provinco, ne vidi smisla v nadaljevanju takih operacij, ker ne prinašajo upanja, da se bodo razmere kmalu izboljšale. Edino, kar prinašajo, je smrt med civilisti. »Ko talibi zasedejo kakšno območje, se naselijo v hiše civilistov. Vladnim silam je vseeno, ko bombardirajo ta območja. Za to, da ubijejo enega taliba, bodo zbombardirali celo družino civilistov,« pove Husein. Dodaja, da bi zaradi nemoči vlade sprejel tudi vladavino talibov, če bi ta prinesla dolgoročen mir.
