Tiskane izdaje
S spremembo zakona, ki ureja status Jeruzalema, so izraelski poslanci zaostrili pogoje, pod katerimi bi lahko vzhodni del mesta v prihodnosti pripadel Palestincem. Hkrati so omogočili spreminjanje mestnih mej, kar utegne privesti do izključevanja palestinskih naselij.
Splošni zakon o Jeruzalemu po novem preprečuje izraelskim oblastem, da se odpovedo ozemlju, na katerem stoji sveto mesto, brez tega, da se z odločitvijo strinjata več kot dve tretjini od 120 članov parlamenta in ne zgolj navadna večina, kot je veljalo do sedaj. Sprememba, ki so jo v knesetu na predlog stranke Judovski dom izglasovali v torek zgodaj zjutraj, je po pričakovanjih razbesnela Palestince, ki so jo proglasili za najnovejši dokaz, da Izraelu ni več do tako imenovane rešitve dveh držav. V uradu vodje palestinske oblasti Mahmuda Abasa so jo primerjali z »razglasitvijo vojne proti palestinskemu ljudstvu«.
Medtem ko obe strani novi zakon razglašata za prelomen – Naftali Bennett, vodja ortodoksne stranke Judovski dom, vztraja, da bo Jeruzalem odslej težje razdeliti –, analitiki v njem vidijo predvsem simbolično potezo Izraela.
Zakon ne prinaša velikih novosti, vsaj ne kar se tiče njegovega najbolj kontroverznega dela. Izraelska zakonodaja namreč že od leta 2014 določa, da parlament ne more ratificirati nobenega sporazuma, s katerim bi se država odpovedala delu svojega ozemlja, brez tega, da se s spremembo ne strinja vsaj 81 izraelskih poslancev oziroma večina izraelskih volivcev na referendumu. Tudi če kneset v torek ne bi potrdil predlaganih dopolnil, to ne bi olajšalo zapletene poti do morebitne spremembe statusa Vzhodnega Jeruzalema, ki ga Palestinci želijo za glavno mesto svoje države.
Nasprotovanje na desnici
Med sprejetimi dopolnili je tudi zakonska podlaga za spremembo uradnih mej Jeruzalema, ki so bile do sedaj nedotakljive. Cilj ukrepa je omogočiti izločitev tistih delov mesta, kjer biva največ Palestincev, pišejo izraelski mediji, tako da ti ne bili več uradno del Jeruzalema. Predlagatelji sprememb iz največje vladne stranke Likud so želeli doseči, da bi lahko vlada meje spreminjala sama, brez soglasja parlamenta, a jim to na koncu ni uspelo. Ideji so se namreč uprli njihovi koalicijski partnerji z desnice, iz skrbi, da bi lahko vse skupaj vodilo k dejanski izgubi Vzhodnega Jeruzalema.
Spreminjanju mestnih mej nasprotujejo tudi nevladne skupine in zagovorniki pravic Palestincev, ki se bojijo, da bi izključitev palestinskih predelov izven administrativnega območja Jeruzalema povzročila nastanek slumov, ki ne bi spadali niti pod izraelsko niti pod palestinsko oblast, ljudje, ki živijo v njih, pa bi bili prepuščeni samim sebi.
