Tiskane izdaje
Nekaj deset protestnikov je s kolesi vzpostavilo delno blokado glavne ceste, ki pelje do hotela, a je policija poskrbela, da akcija ni ovirala mimoidočih.
So pa zato imeli člani AfD več težav s prihodom v hotel. Nekateri so prišli celo tri ure pred začetkom kongresa, pospremila pa jih je policija. Do njihovega prihoda se je namreč zbralo že skoraj tri tisoč protestnikov, ki nasprotujejo desničarsko populistični politiki stranke, so sporočili organizatorji shoda Solidarnost namesto hujskanja.
Z žvižganjem, transparenti in blokadami so izkazovali svoje nasprotovanje. Zgodil se je tudi že manjši incident, v katerem je bil policist poškodovan po obrazu, osumljenca pa so preventivno pridržali.
Že zjutraj so policisti v mestni četrti Deutz preverili osebne dokumente okoli 100 ljudi, ki so skušali prebiti policijsko barikado. Na drugem koncu četrti pa so neznanci zažgali avtomobilske pnevmatike.
Po poročanju medijev se je na ulicah Koelna zbralo okoli 10.000 protestnikov, pričakovali so jih okoli 50.000. Za varnost je skrbelo približno 4 tisoč policistov, ki so v popoldanskih urah poročali, da so protesti potekali večinoma mirno.
Poleg zunanjih tudi notranja nesoglasja
Udeleženci kongresa so zavrnili razpravo o predlogu predsednice Frauke Petry glede oblikovanja skupne prihodnje strategije, ki bi temeljila na "realpolitiki", kar je le potrdilo notranja razhajanja. Zaenkrat tudi še ni jasno, kdaj bo stranka glasovala o kanclerskemu kandidatu na parlamentarnih volitvah.
Petryjeva je danes v nagovoru 600 zbranih članov pozvala k oblikovanju programa, ki bi temeljil na t. i. realpolitiki. Po njenem prepričanju je treba omiliti ideološko retoriko, ki vlada v stranki in se osredotočiti na praktično delo, ki bo bolj privlačno za večje število volivcev na prihajajočih septembrskih parlamentarnih volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Treba se je odločiti, »če in kako lahko AfD za volivce postane realna možnost za prevzem oblasti do leta 2021, zato da ne bi vedno prepuščali vlade uveljavljenim strankam«, je dejala.
Vendar so ji člani zadali klofuto, kot piše dpa, saj so z dnevnega reda črtali njen predlog za strateško preoblikovanje stranke. Večina članov se je po ostrih sporih odločila, da se z dnevnega reda umaknejo kar vse predloge za ideološko določitev smeri stranke.
Med drugim so zavrnili tudi predlog enega od ustanovitelja stranke Albrechta Glaserja, podpornika Petryjeve, da se z dnevnega reda umaknejo volitve kanclerskega kandidata. Petryjeva je ta teden naznanila, da ne bo kanclerska kandidatka stranke, a če člani ta konec tedna ne izvolijo svojega kandidata, bi Petryjeva kot predsednica in najvidnejša predstavnica stranke ostala de facto kanclerska kandidatka AfD, piše dpa.
Še vedno pa ni jasno, kdaj bodo glasovali o kanclerskemu kandidatu in ožji vodilni ekipi na volitvah. Med možnimi kandidati so Alice Weidel, Alexander Gauland in Beatrix von Storch.
V stranki je še vedno močno nacionalistično krilo okoli turinškega Bjoerna Hoeckeja. Petryjeva, ki je sicer ena od dveh voditeljev stranke, je danes opozorila, da videza stranke ne sme oblikovati "glasna manjšina".
Največji aplavz na kongresu je danes požel sopredsednik Petryjeve in eden njenih največjih tekmecev Joerg Meuthen. Kritiziral je "absurdno imigracijsko politiko", ki da jo podpirata tako kanclerka Angela Merkel kot njen tekmec na parlamentarnih volitvah, predsednik socialdemokratov Martin Schulz. "Nočemo postati manjšina v lastni državi," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
AfD so ustanovili pred štirimi leti. Na parlamentarnih volitvah leta 2013 je le za las zgrešila petodstotni volilni prag za vstop v bundestag. Zadnje javnomnenjske raziskave pa ji trenutno napovedujejo okoli 10 odstotkov podpore na zvezni ravni. Tudi na skorajšnjih majskih lokalnih volitvah v deželah Schleswig-Holstein in Severno Porenje-Vestfalija naj bi stranka brez težav vstopila v oba deželna parlamenta. V tem primeru bo imela svoje predstavnike v 13 od 16 deželnih parlamentih.
