Množičen beg in panika v Alepu

Razmere v več tednov obleganem Alepu so po poročanju agencij in tistih, ki jim je uspelo zbežati iz vojnega kaosa, obupne. Civilisti, ki poskušajo množično prebegnti v tiste predele mesta, ki so pod nadzorom kurdskih enot ali vladnih sil, se panično bojijo maščevanja Asadu zvestih vojakov. Z razmerami na bojiščih se bo predvidoma danes pozno zvečer na krizni seji ukvarjal tudi varnostni svet Združenih narodov.

Zaradi ofenzive in napredovanja sirskih vladnih enot, ki ob podpori ruskega letalstva zavzemajo vse več vzhodnih, »uporniških« delov severnosirskega mesta, se civilno prebivalstvo Alepa množično odloča za paničen beg pred vsesplošnim uničenjem in smrtjo. Po podatkih opoziciji naklonjenega sirskega opazovalnega urada za človekove pravice je v zadnjih nekaj dneh zaradi ostrih bojev in letalskih napadov iz vzhodnega dela mesta pobegnilo že najmanj 50.000 civilistov. Približno 30.000 se jih je menda zateklo na območja pod nadzorom kurdskih sil, ki niso ne na strani Asada ne upornikov, več kot 20.000 ljudi pa je zbežalo v zahodne predele mesta pod nadzorom režimskih sil.

Sirska vlada je menda odprla koridorje v zahodni del mesta za vse tiste civiliste in upornike, ki se želijo predati, a je odziv majhen. Damask upornikom očita, da načrtno preprečujejo odhod izčrpanemu civilnemu prebivalstvu, ki po štirih mesecih obleganja trpi hudo pomanjkanje hrane in zdravil, vendar je resnica tudi obrnjena. Po trditvah Amnesty International se velik del civilistov predvsem zaradi »dolge in temačne zgodovine Asadovega režima« boji maščevanja režimskih sil. Zato mnogi kljub nevzdržnim razmeram in neprestanim letalskim napadom ostajajo v skrivališčih, s tem pa tvegajo, kot je dejal eden izmed »zdravnikov brez meja«, ki prav tako vztrajajo in pomagajo prebivalstvu, da bodo po Asadovi zasedbi vzhodnega dela mesta »vsi skupaj razglašeni za teroriste«.

V mestu tako vlada popolna zmeda. Tisti predeli, kjer potekajo najbolj srditi boji, se po pripovedi ljudi, ki jim je uspelo zbežati, spreminjajo v četrti duhov, povsod drugod pa tudi zaradi dodatnih pribežnikov še bolj kritično zmanjkuje hrane, vode in zdravil. Po besedah direktorja ZN za humanitarno pomoč Stephena O'Briena so vse zaloge tako rekoč že porabljene.

Iz vrst organizacije Zdravniki brez meja je sicer slišati, da imajo pripravljenih najmanj 45 ton različne medicinske pomoči, ki bi jo bilo mogoče od zunaj v mesto pripeljati in razdeliti v manj kot 24 urah, a so možnosti za kaj takega tako rekoč nične. Nobena stran namreč ni pripravljena dati ustreznih varnostnih zagotovil.

Z vse bolj kritičnimi razmerami v Alepu, predvsem z vprašanjem, kako pomagati sredi bojev ujetemu civilnemu prebivalstvu, se bo na pobudo Francije ukvarjal tudi varnostni svet Združenih narodov. Po besedah francoskega zunanjega ministra Jean-Marca Ayraulta je tokrat »več kot nujno doseči ustavitev bojev in humanitarnim organizacijam omogočiti neoviran dostop do vseh pomoči potrebnih ljudi«, sicer se utegnejo spopadi za Alep, kot je dejal francoski veleposlanik pri Združenih narodih François Delattre »spremeniti v najhujši masaker nad civilnim prebivalstvom po koncu druge svetovne vojne«.