Bitka za Alep: Tisoči na begu

Vladne sile menda načrtujejo osvojitev celotnega vzhodnega Alepa še pred prisego novoizvoljenega ameriškega predsednika.

Objavljeno
29. november 2016 13.05
TOPSHOT-SYRIA-CONFLICT
Mo. B., A. M.
Mo. B., A. M.

Združeni narodi so danes opozorili, da je hiter prodor sirskih vladnih sil v vzhodnem Alepu, ki je bil od sredine leta 2012 v rokah različnih uporniških skupin, pognal v beg na tisoče tamkajšnjih prebivalcev, Francija pa po obsežnih premikih frontnih črt v največjem sirskem mestu poziva k izrednem zasedanju varnostnega sveta OZN.

Sirski vojski in zavezniškim silam je v zadnjih dneh uspelo osvojiti celotni severni del vzhodnega Alepa, s čimer so uporniki izgubili dobro tretjino ozemlja, ki so ga še nadzorali v mestu. V vladnih rokah so se tako znašle četrti Sakur, Hajdarija, Šejk Hader, kurdske sile pa so prevzele nadzor nad sosesko Šejk Fares. »To je njihov največji poraz upornikov, odkar so leta 2012 zavzeli polovico mesta,« so že včeraj sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice.

Spopadi v Alepu in njegovih okolici se nadaljujejo tudi danes. Režimske sile poskušajo s pravkar osvojenih območij prodreti proti jugu, v četrt Al Šar, uporniki pa so zjutraj uspeli odbiti njihov napad iz soseske Zahra na severozahodu mesta.

Vroče je tudi severno od največjega sirskega mesta, kjer so režimske sile danes napredovale v neposredno bližino mesta Al Bab, za katerega že več dni potekajo spopadi med enotami Islamske države in uporniki, ki jih pri prodiranju proti jugu podpira turška vojska.

V mestu Han al Ših, kakih 25 kilometrov jugozahodno od Damaska, se je medtem nadaljevala včeraj začeta evakuacija upornikov in članov njihovih družin v skladu z dogovorom z vlado. Slednja je prebivalcem obleganega mesta, še zadnjega območja pod nadzorom upornikov ob strateško pomembni prometnici med Damaskom in provinco Kuneitra, omogočila umik v Idlib na severozahodu države. Han al Ših je že peto mesto v zadnjih treh mesecih, ki so ga uporniki zapustili po podobnih dogovorih z vlado. 

Vladne sile v Alepu. Foto: George Ourfalian/AFP

Danes so uspehe vladnih sil potrdili še v Moskvi. »V zadnjih 24 urah so sirski vojaki, zahvaljujoč dobro pripravljenim in premišljenim akacijam, radikalno spremenili razmere [v Alepu],« je povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov in pri tem dodal, da je v rokah sil, zvestih režimu Bašarja al Asada, celo polovica (doslej) uporniškega dela mesta.

Po besedah visokega častnika v vojaškem zavezništvu, ki se bori na strani Asadovega režima, si bodo sirske sile v skladu z ruskim načrtom prizadevale, da bi celotni Alep padel v njihove roke še preden se bo januarja zamenjalo vodstvo v Beli hiši. V izjavi za agencijo Reuters je ponovil besede še enega vira, ki je dejal, da se s tem poskušajo izogniti vsakršnemu tveganju, ki bi ga morda prinesla sprememba ameriške politike do Sirije. Neimenovani častnik je ob tem še dejal, da jih v prihodnjih dneh in tednih čakajo še srditejši boji, saj se bodo spopadi preselili v gosteje poseljena območja.

Bodoči ameriški predsednik Donald Trump je sicer doslej nakazal, da bi lahko Washington pod njegovim vodstvom odtegnil pomoč uporniškim silam, pri boju proti Islamski državi pa morda celo sodeloval z Rusijo.

Civilisti na begu

Napredovanje vladnih sil je po navedbah Belih čelad, pripadnikov reševalnih enot v vzhodnem Alepu, povzročilo beg več tisoč civilistov. Mnogi bežijo na ozemlja, ki so pod nadzorom vladnih ali kurdskih sil, drugi so se namenili na jug v predele mesta, ki jih še vedno nadzirajo uporniki. »Razmere so katastrofalne. Ljudje spijo na ulicah. Nimajo kaj jesti ali piti, tako kot mi,« je za agencijo AFP povedal Ibrahim Abu Al Leith, predstavnik Belih čelad.

Za povečavo grafike kliknite nanjo.

Po navedbah Združenih narodov je stopnjevanje spopadov na eni in drugi strani mesta (uporniki so se na vladno ofenzivo v zadnjih dneh odzvali s stopnjevanjem raketnih napadov na zahodne, vladne četrti Alepa) v beg pognalo na tisoče ljudi. Z ozemelj, ki jih je pravkar zavzela vladna vojska, je tako zbežalo najmanj 16.000 civilistov, od tega približno 10.000 na območja pod nadzorom vlade, 6000 pa v kurdsko četrt Šejk Maksud. V zadnjih tednih je moralo svoj dom zapustiti tudi več kot 20.000 ljudi na vladni strani mesta.

»Intenzivnost napadov na soseske vzhodnega Alepa je v zadnjih dneh na tisoče civilistov prisilila v beg v druge predele mesta,« je povedal vodja urada za humanitarne zadeve pri Združenih narodih Stephen O'Brien. Dodal je, da se je bati, da se bo s stopnjevanjem napadov število ljudi na begu še povečalo.

Foto: George Ourfalian/AFP

Razmere v delu mesta, ki je še vedno pod nadzorom upornikov, medtem ostajajo kritične. Po njegovih besedah od tam prihajajo poročila o številnih civilnih žrtvah napadov. »Delujočih bolnišnic ni več, uradno znane zaloge hrane so pošle.«

Poziv k humanosti

O'Brien je dejal, da si OZN in njihovi parterji prizadevajo pomagati razseljenim po vsem mestu in so vsak hip pripravljeni dostaviti pomoč v vzhodni Alep ter izvesti evakuacijo ranjenih in bolnih, če bi jim le omogočili dostop. »V sirsko vojno vpletene strani so vedno znova dokazale, da so pripravljene storiti vse, da zavarujejo svoje vojaške dosežke, tudi če to pomeni, da si morajo prebivalstvo podrediti z ubijanjem, pohabljanjem ali stradanjem,« je še povedal.

V vzhodnem delu Alepa je po podatkih OZN še do pred kratkim živelo okoli 270.000 ljudi. Po besedah O'Briena je v različnih delih Sirije danes obleganih okoli 700.000 ljudi. »Na teh območjih ni, tako kot v vzhodnem Alepu, nobene varnosti, dostop do potrebščin, nujnih za preživetje, je omejen.« Vse vojskujoče se strani zato poziva, naj ne pozabijo na osnovno humanost do ljudi, ki trpijo preveč in predolgo.

Mnogi prebivalci v zadnjih dneh osvojenih četrti Alepa so se zatekli na ozemlje pod nadzorom vlade. Foto: George Ourfalian/AFP

Na zadnje dogajanje v Alepu se je odzvalo tudi francosko zunanje ministrstvo. Minister Jean-Marc Ayrault je pozval k zasedanju članic varnostnega sveta Združenih narodov. »Bolj nujno kot kdaj prej moramo sprejeti ukrepe, s katerimi se bodo končale sovražnosti, humanitarna pomoč pa bo lahko imela neoviran dostop,« je dejal.