Tiskane izdaje
Kijev − Ne samo, da po Evropi narašča število tistih, ki se identificirajo z idejami, utelešenimi v skrajni sunitski milici Islamska država (IS) in drugih ekstremističnih skupinah, in odpravljajo na Bližnji vzhod v bitke, tudi Ukrajina, kot kaže, privlači vse več borcev iz tujine.
Na obeh straneh krvavega ukrajinskega konflikta se menda bojujejo tuji borci iz vse Evrope, poroča britanska mreža BBC. Največ jih prihaja iz Rusije, Francije, Španije, Srbije in Poljske, manjše število pa tudi iz nekaterih drugih držav, med njimi menda celo iz Slovenije. Motivi za njihovo sodelovanje v ukrajinskem konfliktu se močno razlikujejo: tisti med njimi, ki ne veljajo za plačance, svojo prisotnost utemeljujejo z dogodki, ki segajo do vojn na območju nekdanje Jugoslavije in celo še dlje, vse do španske državljanske vojne.
Proruski separatisti za prostovoljce iz tujine pravijo, da gre za sodobne mednarodne brigade, ki so se v času španske državljanske vojne borile na strani republikancev. Po drugi strani menda v Kijevu razmišljajo o ustanovitvi ukrajinske različice tujske legije, piše BBC.
Največ tujcev na ukrajinskih bojiščih Rusov
Največ tujcev, ki se bojujejo na vzhodu Ukrajine, po poročanju BBC, prihaja iz Rusije. Uporniški vodja Aleksander Zaharčenko je pred kratkim javno povedal, da se je na njihovi strani vse od aprilskega izbruha konflikta borilo od 3000 do 4000 prostovoljcev iz Rusije. Kot je dodal pred dnevi, je med njimi tudi veliko še vedno aktivnih pripadnikov ruske vojske, ki svoj prosti čas raje kot na plaži preživljajo na bojiščih, kjer se borijo za svobodo svojih bratov.
Na obeh straneh konflikta se menda bojujejo tudi Čečeni, čeprav je večina med njimi menda naklonjena proruski strani. Podobno velja tudi za plačance iz Srbije. Poleg tega se na strani proruskih separatistov menda bojuje več deset srbskih prostovoljcev, ki svojo prisotnost utemeljujejo z etničnim in nacionalističnim smislom solidarnosti z ortodoksnimi kristjani ter svojo sovražnostjo do zveze Nato in posledično do ukrajinske vlade, ki jo vidijo kot marioneto severnoatlantskega zavezništva. Srbske oblasti sicer že pripravljajo ukrepe, ki bi bojevanje v tujih vojnah uvrstili med kazniva dejanja in s tem prekinili tok borcev na vzhod Ukrajine.
Za španske levičarje konflikt na vzhodu Ukrajine po pisanju BBC predstavlja priložnost, da poplačajo »zgodovinsko uslugo« − podporo nekdanje Sovjetske zveze republikanski strani v času španske državljanske vojne. Med tako mislečimi španskimi borci je po pisanju časnika El Pais tudi 27-letni Rafa Munoz, nekdanji socialni delavec iz Madrida, ki je od leta 2010 član mladinskega krila političnega gibanja Združena levica. Ob njem se menda bori tudi 22-letni Angel Davilla-Rivas iz Murcije, član mladinskega krila španske komunistične stranke. Časnik Kyiv Post po drugi strani poroča, da se Španci borijo tudi na strani vladnih sil.
Večina tujih borcev, ki prihajajo iz Poljske, se kot plačanci bojuje na strani ukrajinske vojske. Tovrstne navedbe je vlada v Varšavi uradno zanikala, a po poročanju časnika Deutsche Welle Poljake, ki bi sodelovali v spopadih v Ukrajini, vseeno posvarila, da jim v primeru vrnitve grozi zaporna kazen.
BBC poroča tudi o nemški državljanki, nekdanji medicinski sestri, ki se je že leta 2002 zaradi verskih razlogov preselila v Ukrajino. Zaradi nestrinjanja z dogajanjem na kijevskem trgu Majdan v času protestov se je naprej preselila na Krim, nato pa v Doneck, kjer je, kot je pred kratkim povedala sama, postala uporniška obveščevalka. Na strani ukrajinske vojske se je boril najmanj en Američan ukrajinskih korenin, ki pa je bil ubit v spopadih za mesto Ilovaisk, poroča BBC. Ruski mediji poročajo, da se ameriški državljani borijo tudi na strani separatistov.
Tako na eni kot na drugi strani so menda dejavni tudi borci iz Francije. Tamkajšnji radio France Info je na začetku avgusta poročal, da je v Ukrajino odpotovalo približno 20 francoskih državljanov, ki so se pridružili tako separatistom na eni kot ukrajinskim vojakom na drugi strani.
Štirje od omenjene dvajseterice, med njimi dva nekdanja vojaka, so odšli v Doneck, kjer se borijo za proruske separatiste. Za časnik Le Monde so povedali, da so ustanovitelji ultranacionalističnega gibanja Kontinentalna enotnost, ki je v Franciji in Srbiji organiziralo proteste v podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in srbskemu obtožencu haaškega sodišča Vojislavu Šešlju. Po njihovem mnenju je Rusija zadnji branik pred liberalno globalizacijo, ki je odgovorna za upad nacionalnih vrednot in izgubo francoske suverenosti, piše BBC.
Po drugi strani se na strani ukrajinske vojske bojuje tudi nekdanji francoski vojak Gaston Besson, član tako imenovanega Azovskega bataljona prostovoljcev, enote znane po skrajnodesničarskih povezavah. Enoto je po pisanju časnika Irish Times namreč ustanovila ukrajinska nacionalistična skupina Socialnacionalistični svet, ki jo kritiki označujejo za skrajno rasistično, njeni simboli pa med drugim vključujejo različice nacističnih. »Prostovoljci prihajajo iz Rusije, Francije, Italije, Belorusije, Kanade, Švedske in Slovenije, torej mnogih držav,« je julija dejal ideolog Socialnacionalističnega sveta Oleg Odnoroženko in dodal, da se jim hočejo pridružiti še mnogi drugi, a izbirajo le tiste z relevantnimi izkušnjami.
Ostale države, katerih državljani so menda v manjši meri vključeni v konflikt, so po pisanju BBC še Gruzija, Belorusija, Estonija, Litva, Latvija, Finska, Norveška, Kanada, Hrvaška, Slovenija in Češka, menda pa tudi Turčija in Romunija.
