Tiskane izdaje
Bagdad - Dr. Mahdi M. Al Alak, generalni sekretar iraške vlade in najbolj tesen sodelavec predsednika vlade Haiderja al Abadija, je izjemno izkušen politik. V iraškem ministrstvu za načrtovanje - eno strateško najbolj pomembnih - je v času vladavine Sadama Huseina preživel tri desetletja. Zdaj koordinira delovanje vseh ministrstev in vodi humanitarno in razvojno politiko države, ki je bila v štirinajstih letih in pol praktično neprestane vojne (vojn) marsikje porušena do tal.
Z gospodom Al Alakom, sicer statistikom, smo se pogovarjali na terasi enega izmed bagdadskih hotelov, iz katerega se odpira razgled na mostove čez reko Tigris in celotno mesto, ki po dolgih letih vojne kljub vseprisotnim betonskim zidovom in že skoraj folklornim eksplozijam avtomobilov-bomb vendarle počasi prihaja k sebi.
Od referenduma o neodvisnosti v iraškem Kurdistanu sta minila dva meseca. V tem času je iraška vojska zasedla skoraj 40 odstotkov ozemlja, ki so ga Kurdske regionalne oblasti (KRG) videla kot del morebitne kurdske države, ter več kot polovico naftnih polj v Kurdistanu. Kakšni so trenutni odnosi med Bagdadom in Erbilom? Kako visoka napetost - po vojaškem porazu samooklicane Islamske države - vpliva na stabilizacijo severnega Iraka?
Po zamenjavi vodstva v Erbilu - odstopil je dolgoletni predsednik Masud Barzani - se lahko ponovno pogovarjamo s kurdskimi oblastmi. Osebno bi vse težave rad rešil z dialogom. Nasprotujem vsem vojaškim intervencijam. Tudi predsednik Kurdske regionalne vlade Nečirvan Barzani je izrazil pripravljenost na dialog. Tudi vprašanja nedoločenih meja lahko rešimo po mirni poti. Vzpostavili smo skupne tehnične ekipe. Še vedno - ne glede na referendum - sodelujemo pri vseh ključnih projektih v državi. Srečujemo se z ministri iz KRG. Prepričan sem, da se bodo odnosi izboljšali - velik optimist sem.
Toda odnosi na terenu so zaostreni ...
Pešmerge so del iraških sil. So del procesa stabilizacije. Usklajujemo se. Še posebej dobro smo sodelovali v bitki za Mosul. Res je, da imamo zdaj nekaj težav, in da varnostne razmere niso najboljše. Imamo premalo policistov, zato bo na določenih področjih še nekaj časa nujna prisotnost iraške vojske in Ljudskih mobilizacijskih enot (večinoma šiitska milica Hašd al Šabi, op.p.).
Iraška družba je hudo ranjena. Ljudje so izgubili tudi preostanek zaupanja. Kako jih nagovoriti?
Ključen izziv je vzpostaviti medsebojno razumevanje in zaupanje. Islamska država je v prvi fazi svoje vladavine ljudem obljubila, da bo kalifat poskrbel za pravično družbo. A bilo je drugače. Ljudje so to prepoznali in se obrnili stran od skrajnežev. Islamska država je izkoriščala nasprotja in patologije v družbi. Po Iraku so imeli svoje speče celice. Še vedno jih nekaj ima. Ljudje se tega bojijo.
Dr. Mahdi M. Al Alak, generalni sekretar iraške vlade Foto: Peter Biro/Gopacom/Echo
Velik del severnega Iraka je porušen. Opustošenje je skoraj neverjetno. Kako ponovno zgraditi državo in družbo?
Ključna sta rekonstrukcija najbolj občutljive infrastrukture in stabilizacija osvobojenih ozemelj. Nujen je proces nacionalne sprave. Ljudje vedo, kdo je ubijal. Kdo je sodeloval z Daesh (arabsko ime za Islamsko državo, op.p.). Izziv bo preprečiti morebitna maščevanja. Veliko se bomo morali ukvarjati z mladimi, ki jih je IS uspešno novačil. Daesh je ob temeljni infrastrukturi - vodovodi, kanalizacija, električna napeljava, šole, bolnice - marsikje uničil tudi pomemben del ekonomske infrastrukture. To je močno povečalo brezposelnost.
Mladi so zato še vedno lahke tarče. Čaka nas ogromno dela. Obnova mora potekati hitro in učinkovito, da se bodo ljudje lahko čim prej vrnili na svoje domove. V Ramadiju, ki je bilo eno prvih mest osvobojenih izpod vladavine IS, v spopadih pa je bilo uničenih kar 90 odstotkov infrastrukture, je bila spravna konferenca izredno uspešna. Takšen model moramo razširiti po vsej državi. Pred mesecem dni, denimo, je Daesh ponovno poskušal napasti Ramadi, a so ljudje odšli na ulice in se jim uprli.Na začetku naslednjega leta bomo v Kuvajtu pripravili veliko obnovitveno konferenco in državo odprli za tuje vlagatelje. Irak je v finančni krizi. Nujno potrebujemo pomoč. Tudi iz Evropske unije. Upam, da bodo evropske vlade še naprej podpirale Irak. In to - dolgoročno.
Nujna je čimprejšnja stabilizacija. Želim si, da bi bilo leto 2018 leto stabilizacije: da bi se vsi oboroženi spopadi končali. Čas je, da zaživimo v miru. 2,6 milijona ljudi od 5,8 milijona, ki so bili notranje razseljeni po letu 2014 in prihodu Islamske države v Irak, se je že vrnilo domov. Najbolj pomembno je, da se čim več ljudi čim hitreje varno vrne na svoje domove.
Zahodnega Mosula ni več ... Veliko ljudi se nima kam vrniti.
Uničenje je res hudo. Staro mestno jedro, ki je bilo tako lepo, je povsem porušeno. Pripravljamo načrt obnove - 12. februarja prihodnje leto bomo organizirali konferenco za pomoč provinci Nineveh. Mosul je tudi velik socialni problem in glede na svojo etnično strukturo tudi Irak v malem. V vzhodnem delu mesta, ki je bil osvobojen že pozimi, so razmere bistveno boljše - tja se je vrnila že večina ljudi. Irak je v boju z Islamsko državo žrtvoval več deset tisoč življenje. Borili smo se za ves svet, ki nam veliko dolguje. Daesh smo premagali za ves svet! Pričakujemo pomoč pri obnovi. Še posebej to velja za koalicijske države. Rad bi poudaril, da je bila vojaška operacija humanitarno naravnana in da je to osebno zahteval predsednik vlade Haider al Abadi. Dva dni pred začetkom ofenzive na Faludžo, kjer se je začel dolgotrajen obračun z Islamsko državo, se je predsednik vlade sestal z vsemi vojaškimi poveljniki. Povedal je, da mora operacija potekati v skladu s tremi prioritetami - prva je zaščita prebivalstva, druga je zaščita varnostnih sil in tretja osvoboditev ozemlja. Enako je veljalo tudi za operacijo v provinci Nineveh oziroma v Mosulu.
Bitka za Mosul je trajala devet mesecev ...
Tudi sam bi si želel, da bi bile nekatere bitke krajše. A ni šlo drugače. Tudi zaradi humanitarnega vidika. To je bila zares velika vojaška operacija, ki se je končala z minimalnim številom žrtev (končno število žrtev ni znano, največkrat se omenja, da je v bitki za Mosul umrlo 34.000 civilistov, op.p.). Kljub finančni krizi smo na severu Iraka odprli 90 taborišč za notranje razseljene ljudi. Poskrbeli smo za vse, ki so ostali brez strehe nad glavo. Iz Mosula smo skupaj z mednarodnimi in iraškimi nevladnimi organizacijami uspešno evakuirali milijon ljudi - to je bila največja humanitarna evakuacija v zgodovini. Ustanovili smo posebne vojaške enote za prevoz in pomoč civilistom.
