Tiskane izdaje
Generalni sekretar severnoatlantskega pakta Jens Stoltenberg je med zasedanjem obrambnih ministrov Nata posebej poudaril pripravljenost zavezništva, da Turčiji, če bo to potrebno, pošlje svoje enote za hitro posredovanje in jo ustrezno zaščiti tudi pred morebitnimi letalskimi napadi.
»Turčija je zelo močna članica zavezništva,« je med bruseljskim sestankom dejal Stoltenberg, »toda Nato ji je kljub temu v vsakem trenutku pripravljen priskočiti na pomoč.« Natove enote za hitro posredovanje, ki jih je zavezništvo zaradi ukrajinske krize pred časom dodatno okrepilo predvsem zaradi zaskrbljenosti baltskih in vzhodnoevropskih članic, so po besedah generalnega sekretarja na voljo tudi južni članici, »če bi bilo to potrebno«.
Obrambni ministri Nata, ki so odločno obsodili nedavno kršenje turškega zračnega prostora, v katerem sta se med napadi na sirske cilje znašli dve ruski bojni letali, so se odzvali tudi na prošnjo turškega obrambnega ministra Vecdija Gönüla za ustreznejšo podporo turškim protiletalskim silam, seznanili pa so se tudi z razmerami v Siriji po začetku ruskih letalskih in raketnih napadov. Stoltenbergova ocena je, da so ruski napadi na Islamsko državo in druge cilje v Siriji »izjemno skrb vzbujajoči« in da bo Nato zato temeljito preučil, »kaj najnovejši razvoj dogodkov v Siriji pomeni za varnost zavezništva«.
Nove razmere na bojišču
Po prvih ocenah ameriških tajnih služb naj bi se sirske opozicijske sile iz vrst tako imenovane Svobodne sirske vojske v veliki meri že prilagodile na ruske zračne napade in svoja poveljstva premestile v podzemna zaklonišča. S protioklepnim orožjem so menda začele uspešno napadati tudi tankovske enote Asadove vojske, ki je, podprta z bojnimi akcijami ruskega letalstva, dobila krila in začela kopensko ofenzivo. Tako imenovani zmerni uporniki proti sirskemu režimu, ki jih podpira Washington, naj bi pri tem menda učinkovito uporabljali tudi pošiljke najsodobnejšega ameriškega protioklepnega orožja in uničili najmanj ducat Asadovih tankov. Tovrstna pomoč v orožju menda še prihaja, čeprav naj bi Washington, tudi zaradi ruskega posredovanja, dodatne pošiljke tovrstnega orožja v zadnjem času menda ustavil.
V zavezništvu je namreč kljub temu, da je bilo med zasedanjem obrambnih ministrov slišati zelo ostre kritike na račun ruskega vojaškega posredovanja, ki da je namenjeno zgolj zaščiti sirskega režima in režimskih sil diktatorja Bašarja al Asada, slišati ocene, da sirske krize v nobenem primeru ne bo mogoče rešiti po vojaški poti in da si je zato treba odločno prizadevati za politično rešitev konflikta. To je ob vsej zaskrbljenosti zaradi »eskalacije ruskih vojaških akcij«, ki utegnejo imeti hude posledice za vso regijo, poudaril tudi generalni sekretar Stoltenberg. Po njegovih besedah je rusko vojaško delovanje zgolj na strani Asadovih sil povsem »nekoristno«, saj ko ruska letala napadajo tudi tiste sirske opozicijske sile, ki se borijo proti Islamski državi, v resnici krepijo Islamsko državo. »Podpora sirskemu režimu ni konstruktivni prispevek k miroljubni in dolgoročni politični rešitvi sirske krize,« je poudaril Stoltenberg.
Nevarna srečanja bojnih letal
Posebej zaskrbljeno se je po poročanju FAZ med bruseljskim zasedanjem obrambnih ministrov na zaostrovanje razmer odzvala ameriška delegacija. V Siriji se namreč zaradi ruskih letalskih akcij že dogaja, da se ameriška in ruska bojna letala vse pogosteje srečujejo v istem zračnem prostoru in da so se morali ameriški lovci zato že nekajkrat izogniti ruskim. To pa je lahko izjemno nevarno. V razpadajoči Siriji oziroma v zračnem prostoru nekdanje države namreč zdaj ob zahodni vojaški koaliciji, ki združuje 65 držav in od leta 2014 izvaja letalske napade proti tako imenovani Islamski državi, namreč zdaj na lepem nastaja tudi nekakšna bojna koalicija za zaščito sirskega diktatorja Asada, ki jo vodi Rusija, vanjo pa je ob Iranu deloma vključen tudi že Irak. Kaj to lahko pomeni za Siriji, Iranu in Iraku sosednjo Natovo Turčijo, ki po velikosti svojih obroženih sil v zavezništvu velja za drugo najmočnejšo državo, ni treba dvakrat ugibati. Generalni sekretar pakta Stoltenberg je na vprašanje, ali nameravajo preostale članice zavezništva zaradi vseh potencialnih nevarnosti, ki jih za zavezništvo predstavlja bližina sirskega konflikta, v Turčijo poslati svoje vojaške okrepitve, za zdaj odgovoril samo to, da zavezništvo odločno zagotavlja varnost in ozemeljsko integriteto vsem svojim članicam in da se je tudi zato že na lanskem vrhu v Walesu odločilo več kot podvojiti svoje sile za hitro posredovanje, ki zdaj štejejo že več kot 40.000 mož. Med vrsticami je bilo razumeti, da naj bi bilo v primeru zaostritve sirske krize že zgolj to lahko dovolj jasno sporočilo Moskvi.
