Tiskane izdaje
Skupina šestih nemških tožilcev v 37 strani dolgi obtožnici proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, ki jo je naslovila na nemško generalno tožilstvo v Karlsruheju, sirskemu diktatorju in njegovi vladi očita, da sta v spopadih z uporniki v mestu Alep načrtno bombardirala s civilisti naseljene predele mesta, bolnišnice in humanitarne centre. Pri tem sta v »neštetih letalskih napadih« uporabljala tudi takšne prepovedane vrste orožij, kot so kasetne in zažigalne bombe ter kemično orožje, ljudem pa sta z načrtno blokado onemogočila varen umik ali beg.
»V Alepu smo lahko videli genocid v počasnem posnetku,« je ob predstavitvi obtožnice za DW izjavil berlinski odvetnik Mehmet Daimagüler. Kot je poudaril, se je skupina odvetnikov za tožbo odločila predvsem zato, ker se nihče med njimi »noče sprijazniti s tem, da kot državljani in odvetniki proti takšnim zločinom ne morejo storiti nič«.
Zločini nad civilisti
Obtožnica obravnava 41 primerov brezobzirnih in po pravilih mednarodnega prava kaznivih primerov napadov na civilno prebivalstvo v Alepu v času od 26. aprila do 11. novembra letos.
Vsi ti napadi so, kar je zelo pomembno za tožbo, ustrezno dokumentirani bodisi s pomočjo Združenih narodov ali različnih mednarodnih humanitarnih organizacij. Najbolj drastičen med njimi je bil napad na humanitarni konvoj sirsko-arabskega Rdečega polmeseca 19. septembra letos, med katerim so bili ubiti vsi vozniki in spremljevalno osebje, in uničeni vsi tovornjaki, ki naj bi obleganemu civilnemu prebivalstvu v Alepu pripeljali živila, zdravila in preostalo za preživetje nujno potrebno pomoč.
Obtožnica iz obupa
Ker med žrtvami tega vojnega zločina in vseh preostalih zločinov proti človečnosti, ki jih skupina nemških odvetnikov v Siriji očita predsedniku Asadu in njegovi vladi, ni Nemcev, za diktatorja pa ni pričakovati, da bo kdaj stopil na nemška tla, se seveda postavlja vprašanje, zakaj naj bi nemško generalno državno tožilstvo v Karlsruheju sploh obravnavalo obtožnico. Za take primere je namreč pristojno bodisi sirsko nacionalno sodišče ali pa Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu.
A ker na prvega ne kaže računati, drugo sodišče (ICC) pa je v precejšnjih težavah, saj se ob še vedno prisotni zadržanosti velikih sil od njega poslavljajo celo take države, ki so pristopno pogodbo že ratificirale, je nekako vendarle treba ukrepati. »Najhujša kazniva dejanja se dogajajo in nikakor ne smejo ostati juristično neobravnavana,« pravi skupina nemških odvetnikov, ki se dobro zaveda, da bi postopek moral biti drugačen.
Ker Sirija ni podpisnica pogodbe o haaškem sodišču, bi moral »nalog« za Asadovo obravnavo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem dati varnosti svet Združenih narodov, kar pa je prav tako nerealno pričakovati. Odločitev bi z vetom zanesljivo blokirala Rusija, morda pa celo Kitajska.
Argumentiranje dokazov
Kljub temu je skupina nemških pravnikov prepričana, da obtožnica vendarle ni brez smisla. Če nič drugega, je, kot pravijo, »juristična investicija v prihodnost«. Z njo bodo ustrezno argumentirani vojni zločini sirskega diktatorja in njegovih režimskih sil, kar pomeni, da bodo dogodki s tem tudi pravno zavarovani. To med drugim lahko pomeni, da jih bo mogoče nekoč uporabiti vsaj za razpis mednarodne tiralice proti Asadu.
Tožniki so ob predstavitvi obtožnice posebej poudarili, da vojne zločine v Siriji seveda izvajajo tudi številne druge v vojno vpletene strani, da pa je to zadeva ločenih postopkov, ki jih je treba sprožiti posebej. Z obtožnico proti Asadu naj bi zgolj dali tisti jasen začetni signal Damasku in vsem ostalim, da mednarodnega prava in pravice ni mogoče kar tako ignorirati in podcenjevati.
