Tiskane izdaje
Koliko jedrskih eksplozij lahko vzdrži gora? To se sprašuje Wen Lianxing, geofizik z znanstveno-tehnološke univerze v Hefeju, prestolnici kitajske pokrajine Anhui, medtem ko računa, pod kakšnim pritiskom je severnokorejska gora Mantapsan, v katero je izkopan predor za jedrske poskuse.
Kitajski seizmologi so se izkazali kot zelo natančni pri določanju epicentrov vseh naravnih pa tudi umetno sproženih potresov, ki jih lahko locirajo z manj kot stometrskim odstopanjem. V tem pogledu je zaskrbljenost Wen Lianxinga povsem upravičena, se strinjajo tudi drugi kitajski znanstveniki. Če bo Severna Koreja še naprej izvajala jedrske poskuse pod to goro, bi se ta namreč lahko sesedla sama vase, pri čemer bi se odprla razpoka, iz katere bi v ozračje pobegnila ogromna količina radiacije in resno kontaminirala celotno regijo.
»Temu pravimo 'odkrivanje pokrova',« pojasnjuje Wen. »Če se bo gora sesedla in bo zazevala razpoka, bodo iz nje spolzele številne zelo slabe stvari.«
Nedeljska jedrska eksplozija je sprožila potres, ki ga je bilo mogoče čutiti osem minut po aktivaciji vodikove bombe v podzemnem predoru. Kitajski seizmologi so potres opisali kot »sesedanje znotraj gore«.
Znanstveniki se sprašujejo, koliko še lahko vzdrži gora Mantapsan, v drobovju katere Severni Korejci izvajajo svoje jedrske poskuse. Foto: Lee Jin-man/AP
Nekdanji predsednik kitajskega jedrskega društva in visoki raziskovalec v kitajskem programu razvoja jedrskega orožja Wang Naiyan opozarja, da ni vsaka gora primerna za izvajanje jedrskih poskusov. Dobro je, če je njen vrh visok, pobočja pa čim bolj položna, ker pa Severna Koreja nima prav veliko ustreznih možnosti, očitno vse svoje poskusne eksplozije izvaja v notranjosti iste gore.
Koliko bo gora Mantapsan še vzdržala, bo odvisno od tega, kam postavljajo bombe. Če so predori vertikalni, bombe pa postavljajo na njihovo dno, pravi Wang, je škoda po eksploziji nekoliko manjša, vendar se postavlja vprašanje, ali si Severna Koreja lahko privošči ta tip predorov.
Vertikalno kopanje je namreč dražje, poleg tega pa je v horizontalnih predorih precej lažje postaviti senzorje za meritev podatkov, povezanih z eksplozijo, kar je konec koncev tudi namen poskusov.
Po trditvah beguncev iz Severne Koreje so predor za jedrske poskuse izkopali zaporniki iz delovnih taborišč. Čeprav vojaškega oporišča Pungje Ri nikoli ni obiskal noben tujec, je mogoče predvidevati, da si država, katere večina prebivalcev je pogosto na robu lakote, prizadeva znižati stroške na vseh področjih, tudi pri jedrskem programu.
Wen Lianxing je izračunal, da je bila moč zadnje jedrske eksplozije 108,3 kilotone, kar je bistveno več od prejšnjih jedrskih poskusov, izvedenih v tem vojaškem oporišču. S povečevanjem moči bomb, ki jih bodo v prihodnje aktivirali pod goro Mantapsan, se povečuje tudi tveganje njenega sesedanja.
Baza Pungje Ri je okoli 200 kilometrov oddaljena od kitajskega mesta Yanji, kjer so močno občutili potresne sunke po zadnjem jedrskem poskusu. Toda morebitni izpust radiacije bi ogrozil širok pas severovzhodne Azije in še posebej kitajsko pokrajino Jilin, ki meji na Severno Korejo. Skrb znanstvenikov za vzdržljivost gore Mantapsan je tako povsem razumljiva.
