Tiskane izdaje
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v ukrajinskem parlamentu nagovoril narod, v Donbasu pa so se nadaljevali najhujši spopadi med separatisti in ukrajinsko vojsko po februarskem podpisu mirovnega sporazuma.
Krivdo za njegov propad sprti strani valita druga na drugo, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa opozarja, da v Donbasu umirajo civilisti, zato Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) poziva, naj ugotovi, kdo tolče po civilnih objektih, saj to ni samo kršitev mirovnega sporazuma, pač pa tudi mednarodnega humanitarnega prava.
»V noči na sredo je ukrajinsko topništvo obstreljevalo naselja v Donecku po vsej liniji fronte. Najmočneje Doneck, Širokino, Gorlovko in Spartak,« je sporočil tiskovni predstavnik Ljudske republike Doneck Eduard Basurin. Poroča o petih ubitih civilistih in več kot 60 ranjenih, kar je potrdil tudi direktor Doneckega travmatološkega centra Aleksander Oprišenko. Generalni štab ukrajinske vojske je potrdil, da uporabljajo topništvo, ki so ga pred tem s frontne črte umaknili v skladu z dogovorom iz Minska. O tem, da je iz nekaterih ukrajinskih skladišč dan pred začetkom spopadov v Donbasu izginilo težko orožje, je poročal tudi Ovse.
»To smo bili prisiljeni storiti, da bi ustavili sovražnikovo ofenzivo in zmanjšali žrtve med našimi vojaki,« so sporočili iz generalnega štaba ukrajinske vojske. »Ponoči je ukrajinska vojska obstreljevala naše položaje po vsej frontni črti: Širokino, Jelenovka, Marinka,« je obrambni minister Ljudske republike Doneck Vladimir Kononov za začetek novih sovražnosti okrivil ukrajinsko vojsko.
V zadnjih dveh mesecih je Ovse devet kršitev mirovnega sporazuma pripisala Ljudskima republikama Doneck in Lugansk, osemkrat ukrajinski vojski, v devetih poročilih pa ni jasno opredelila, kdo je kriv. Ukrajinska vojska je sodeč po poročilih Ovseja 35-krat kršila dogovor o umiku težkega orožja, 33-krat pa so ga kršili separatisti. Obe strani torej kršita mirovni sporazum, formalno odprto pa ostaja vprašanje, kdo ubija civiliste in tolče po civilnih objektih, o čemer obstaja na desetine fotografij. Težko si je predstavljati, da separatisti uničujejo svojo infrastrukturo in ubijajo lastne ljudi.
»Obrambne milice poročajo o strahovitem uničenju civilne infrastrukture: bolnišnic, vrtcev, šol in domov. V Donbasu umirajo civilisti, na ukrajinski strani pa samo vojaki,« je ruski zunanji ministre Segej Lavrov Ovse pozval, naj ugotovi, kdo je kriv za civilne žrtve in uničenje. »Donbas obstreljujejo. Obrambne sile ne morejo streljati na svoje ozemlje,« je poudaril Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Krivdo za novo vojno je pripisal Kijevu, po njegovem pa ni nobeno naključje, da so nove sovražnosti izbruhnile pred skorajšnjim vrhom Evropske unije, na katerem bodo glasovali o novih sankcijah proti Rusiji.
O krepitvi bojne sposobnosti Ukrajine
Porošenko je v nagovoru narodu povedal, da je na vzhod Ukrajine napotil 50.000 ukrajinskih vojakov in opozoril, da se tam nahaja 9000 ruskih vojakov, »zato mora biti ukrajinska vojska pripravljena na novo sovražnikovo ofenzivo v Donbasu ter rusko invazijo v polnem obsegu vzdolž celotne meje z Rusiji«. S povsem identičnimi besedami je pred rusko invazijo že v začetku aprila na zasedanju Atlantskega sveta opozarjal upokojeni general Wesley Clark.
Slednji je omenjen tudi v domnevnem zasebnem elektronskem dopisovanju med Porošenkom in ameriškim milijarderjem madžarskega rodu Georgom Sorosem, ki ga je objavila ukrajinska hekerska skupina Cyber-Berkut. V njem Soros razmišlja, da bi morali Wesley Clark, poljski general Skrypczak ter drugi strokovnjaki pod okriljem Atlantskega sveta Porošenku svetovati, kako okrepiti bojno sposobnost Ukrajine, ne da bi kršili sporazum iz Minska. Med drugim naj bi predalagal tudi, da je treba Ukrajini dostaviti toliko orožja, da bo lahko konkurirala vojaški moči Rusije in da je treba ukrajinsko vojaško osebje uriti zunaj Ukrajine.
Z Atlantskim svetom proruski mediji povezujejo tudi Bellingcat, spletni portal za državljansko novinarstvo, kjer že nekaj časa dokazujejo, da Rusija vojaško oporišče na strelišču Kuzminski v Rostovski regiji na jugu Rusije uporablja kot odskočno desko za svoje vpade na vzhod Ukrajine. Pred kratkim je Reuters objavil informacijo o kopičenju ruskih enot in orožja v tej vojaški bazi, ki je od meje z Ukrajino oddaljena samo 50 kilometrov. V Moskvi odločno zavračajo obtožbe Kijeva in njegovih zahodnih zaveznikov, da se na vzhodu Ukrajine borijo tudi redne enote ruske vojske.
