Tiskane izdaje
Reuters je pred dnevi objavil informacijo o kopičenju ruskih enot in orožja v začasni vojaški bazi na strelišču Kuzminski v Rostovski regiji, ki je od meje z Ukrajino oddaljen 50 kilometrov. Gre za oporišče, ki naj bi ga Rusija uporabljala kot odskočno desko za vzhodno Ukrajino, kjer se po trditvah Kijeva in njegovih zahodnih zaveznikov borijo tudi redne enote ruske vojske. Koliko je pravzaprav Rusije na vzhodu Ukrajine?
Kopičenje ruske vojske in tehnike v Rostovski regiji
Maria Cvetkova, poročevalka tiskovne agencije Reuters je na lastne oči videla, kako so na železniško postajo Matvjejev Kurgan na jugu Rusije več dni prihajali tovorni vlaki naloženi s tanki, raketami Uragan, oklepniki, samohodnimi havbicami ter vojaškimi tovornjaki, med katerimi številni nimajo ne registrskih, ne kakršnih koli drugih oznak.
Reuters v svojem ekskluzivnem poročilu še navaja, da je na tem območju iz dneva v dan več tudi ruskih vojakov, ki na svojih unifromah prav tako ne nosijo oznak. Vztrajali so, da so namenjeni na vojaške vaje, ne pa na vzhod Ukrajine, kjer je precej vojakov brez oznak, zanje pa se domneva, da so pripadniki redne ruske vojske. Na podlagi videnega je Reuters na Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova naslovil vprašanje, ali se vendarle pripravlja ruska invazija, pred katero zlasti ukrajinski mediji svarijo že od začetka konflikta. »Že samo vprašanje – če pripravljamo invazijo – se mi zdi neprimerno,« je bil redkobeseden Peskov.
Invazija je dejansko neustren izraz, je pa čedalje več dokazov, da so v Ukrajini prisotni ruski specialci in vojaki. Prejšnji teden je ukrajinska vojska zajela dva specialca iz ruske vojaške obveščevalne službe GRU, pred dvema tednoma pa je ruska opozicija izdala poročilo pokojnega politika Borisa Nemcova, da je v Ukrajini padlo že 220 ruskih vojakov. Rusija še naprej vztraja, da gre za prostovoljce oziroma vojake na dopustu, je pa nadvse pomenljivo, da je ruski predsednik Vladimir Putin prav zdaj sprejel amandma k zakonu o državnih skrivnostih.
Del, ki govori o »razkrivanju vojaških smrti med vojno« so dopolnili tako, da po novem med državne skrivnosti sodijo tudi »vojaške smrti med posebnimi operacijami v mirnem času.« Pri mednarodni človekoljubni organizaciji Amnesty International so omenjeno odločitev označili za še en napad na svobodo govora v Rusiji. »Ta ukaz ni samo grob napad na svobodo izražanja, ampak govori o tem, da predsednik Putin skriva smrti ruskih vojakov v Ukrajini,« je bil oster John Dalhuisen, direktor AI za Evropo in Srednjo Azijo John Dalhuisen.
Projekt Novorusija je zamrznjen
Z dejstvom, da ruske oblasti ne morejo več skrivati smrti med ruskimi vojaki ter še bolj zaostrovati razmer v Ukrajini, ker bi to Rusiji prineslo samo še več sankcij, ruski opozicijski politolog Andrej Piantkovski povezuje nenadno zaustavitev projekta Novorusija. Če je Putin še pred mesecem dni vztrajal, »da bodo prebivalci Donecka in Luganska sami odločali, kako in s kom bodo živeli,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zdaj že obrnil ploščo. Poudaril je, »da Rusija na vseh nivojih poudarja željo, da Doneška in Luganska narodna republika postaneta del Ukrajine«.
Svojim sanjam so se kot kaže odrekli tudi voditelji nepriznanih entitet, med drugim zunanji minister Doneške narodne republike Aleksander Kofman, ki je v začetku aprila za Delo napovedoval širitev Novorusije v Harkov, Zaporožje in Odeso. Pred dnevi je izjavil, da tem mestom nimajo pravice vsiljevati svoje volje ter da je projekt Novorusija do nadaljnega zamrznjen. Predsednik parlamenta Novorusije Oleg Carjov je izjavil, da je samostojna država Novorusija v nasprotju z mirovnim sporazumom iz Minska, ki so ga februarja podpisali predsedniki Rusije, Ukrajine in Francije ter nemška kanclerka Angela Merkel.
Zadnji samostojni separatist?
V tem kontekstu številni analitiki obravnavajo nedavno smrt uporniškega voditelja Alekseja Mozgovoja, ki je bil minuli konec tedna ubit v atentatu. Za nekatere najbolj radikalen, za druge najbolj pošten poveljnik separatistov je bil namreč odločen nasprotnik mirovnega sporazuma iz Minska, češ da gre samo za zatišje pred novo nevihto, ki bo ukrajinski vojski omogočila, da se pripravi na nov naskok. Mozgovoj je vojake na obeh straneh večkrat pozval, naj odložijo orožje, saj vojna koristi samo oligarhom, bil pa je tudi oster kritik vodstva Doneške in Luganske narodne republike, zato številni za njegovo smrt krivijo prav njih.
S smrtjo Mozgovoja sta Doneška in Luganska narodna republika postali še večji ruski marioneti, nitke pa vleče Vladislav Surkov, ki je kot posebni Putinov odposlanec februarja sodeloval na mirovnih pogajanjih v Minsku. Sodi med najbolj skrivnostne in vplivne ruske politične osebnosti, zaradi spretnega mešanja političnih štren pa so se ga prijeli številni vzdevki – Sivi kardinal, ruski Machiavelli, kardinal Richelieu, Putinov Rasputin in Faust.
Andrej Kolesnikov iz moskovskega centra Carnegie poudarja, da je bil projekt Novorusija zamrznjen po srečanju med Putinom in ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem, zato ne izključuje, da so Združene države Amerike in Rusija za hrbtom Ukrajine sklenile naslednji dogovor: molk glede ruske priključitve Krima v zameno za rusko pomoč pri ponovni integraciji uporniških republik v Ukrajino. Če to drži, potem gre za še en dokaz, da je Ukrajina samo kolateralna žrtev geostrateškega spopada med Združenimi državami Amerike in Rusijo.
