Katarska kriza: Srečanje »saudskega tabora« v Egiptu  

Težko si je predstavljati, kako daleč lahko spor med Katarjem in štirimi arabskimi državami še eskalira.

Objavljeno
05. julij 2017 13.32
GULF-QATAR/
Ju. K.
Ju. K.

Zunanji ministri štirih arabskih držav, ki so prejšnji mesec prekinile diplomatske in gospodarske odnose s Katarjem, se bodo danes srečali v Kairu, kjer se bodo pogovarjali o katarskem odzivu na njihov seznam zahtev. Saudska Arabija, Egipt, Bahrein in Združeni arabski emirati obtožujejo katarske oblasti, da aktivno podpirajo ekstremizem. Uradna Doha njihove očitke zavrača, za zahteve četverice pa pravi, da so oblikovane tako, da jih je nemogoče uresničiti.

Države od emirata pričakujejo prekinitev podpore egiptovski Muslimanski bratovščini, zaprtje televizijske postaje Al Džazira, zmanjšanje diplomatskih vezi z Iranom in zaprtje turške vojaške baze v emiratu.

Katarsko zunanje ministrstvo je včeraj, dan pred iztekom podaljšanega roka za uresničitev zahtev, kuvajtskim oblastem, ki v sporu delujejo kot posrednik, predalo pismo katarskega emirja, v katerem ta odgovarja na zahteve in očitke. Prejetje pisma, katerega vsebina ni znana, so kasneje potrdili tudi na saudskem zunanjem ministrstvu.  

Grožnje z novimi sankcijami

Diplomatske in gospodarske vezi med Katarjem in Saudsko Arabijo ter njenimi zaveznicami mesec dni po izbruhu krize še naprej ostajajo pretrgane. Četverica je zagrozila z novimi sankcijami, če Doha kmalu ne bo izpolnila njenih pričakovanj. Težko si je predstavljati, kako daleč lahko spor še eskalira, vsaj delen odgovor na to pa utegne dati današnje srečanje zunanjih ministrov v Kairu.

Katarski zunanji minister šejk Mohamed bin Abdulrahma Al Tani je po poročanju AFP na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da Doha poskuša najti konstruktivno rešitev za nastali položaj, a hkrati poudaril, da so zahteve nasprotne strani »nerealne in neuresničljive«. »Ne osredotočajo se na terorizem, ampak na zatiranje svobode govora,« je pojasnil.

Katarski zunanji minister Mohamed bin Abdulrahma Al Tani. Foto: Karim Jaafar/AFP

Strokovnjaki se bojijo, da bi se lahko kriza zavlekla. Enostranski ukrepi in zaostrovanje retorike med državami že puščajo vidne gospodarske posledice. Bonitetna agencija Moody's je v odzivu na dogajanje znižala svoje napovedi za katarsko gospodarstvo. V svoji oceni je opozorila, da je rešitev spora v prihodnjih nekaj mesecih malo verjetna.

Saudski denar za islamske ekstremiste

Medtem ko Saudska Arabija skupaj z zaveznicami obtožuje Katar podpiranja ekstremizma, je na drugi strani sama tarča podobnih kritik nevladnih organizacij. Najnovejša opozorila o vlogi kraljevine pri financiranju skrajnih islamističnih skupin je danes v poročilu objavil neokonservativni britanski think tank Henry Jackson Society, ki med drugim pravi, da so saudske obtožbe na račun Katarja licemerske.

Predstavniki organizacije, ki med svoje člane šteje vplivnega britanskega komentatorja in avtorja Douglasa Murrayja, opozarjajo na jasne in čedalje večje povezave med zalivskimi državami in nedavnimi terorističnimi napadi v Združenem kraljestvu in v drugih evropskih državah. Na vrhu seznama držav, ki financirajo delovanje mošej in islamskih izobraževalnih ustanov, ki so v preteklosti dokazano odigrale pomembno vlogo pri širjenju islamističnega ekstremizma, se je po poročanju BBC znašla Saudska Arabija, najpomembnejša britanska zaveznica na Bližnjem vzhodu in največja trgovinska partnerica. Poročilo poleg nje kot problematične izpostavlja tudi druge zalivske države in Iran.

Saudski kralj Salman bin Abdulaziz. Foto: Fayez Nureldine/AFP

Saudsko veleposlaništvo v Londonu je vse očitke v poročilu zavrnilo kot brezpredmetne in poudarilo, da je bila tudi Saudska Arabija v preteklosti tarča islamističnih skrajnežev iz vrst Al Kajde ter Islamske države. Britansko notranje ministrstvo vsebine poročila ni neposredno komentiralo.

Britanska premierka Theresa May se je v zadnjih mesecih znašla pod pritiskom, naj pospeši objavo ugotovitev uradne preiskave o financiranju ekstremističnih skupin v Združenem kraljestvu, ki jo je leta 2015 odredil njen predhodnik David Cameron. Njene kritike skrbi, da te ne bodo nikoli objavljene, ravno zaradi potencialno velikih težav, ki bi jih povzročile v britanskih odnosih s Saudsko Arabijo.