Erdogan: Morda bi ravnali drugače, če bi vedeli, da gre za rusko letalo

V živo: Turčija umirja retoriko, a se za sestrelitev ne namerava opraviči. Moskva že pripravlja povračilne gospodarske ukrepe.

Objavljeno
26. november 2015 12.30
RUSSIA-TURKEY-SYRIA-CONFLICT-WARPLANE-DEMO
Ma. Ja., Mo. B.
Ma. Ja., Mo. B.
Moskva, Ankara − Jeza ruskih oblasti zaradi torkove sestrelitve ruskega vojaškega letala Su-24 nad Sirijo − enega najresnejših incidentov med članico severnoatlantskega zavezništva Turčijo in Rusijo v zadnji polovici stoletja − se, kot kaže, ne ohlaja.

Iz Kremlja so danes sporočili, da še vedno čakajo na smiselno poročilo in pojasnilo Ankare o sestrelitvi letala. Ocenili so, da je incident odnosom med Rusijo in Turčijo zadal uničujoč udarec, ki bo prinesel resne posledice, poroča agencija Interfax.

***

Dogajanje spremljamo v živo:

19.22: Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je povedal, da so vojaško letalo sestrelili, ker niso vedeli, da je rusko. »Čigavo je bilo letalo, v času incidenta ni bilo znano. Nobenega razloga nimamo, da bi se spravili na Rusijo, s katero imamo tesne odnose,« je povedal po poročanju turškega spletnega portala Hurryet.

V intervjuju za francoski spletni portal France 24 pa je še dodal, da bi morda ravnali drugače, če bi vedeli, da gre za rusko letalo. »Od nobene suverene države ne gre pričakovati, da se bo odpovedala pravici do varovanja [svojega zračnega prostora].«

16.22: Rusko zunanje ministrstvo je danes svojim državljanom znova odsvetovalo obisk Turčije, vsem, ki pa so že tam, pa je svetovalo, naj se čim prej vrnejo domov. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, je v Turčiji, priljubljeni turistični destinaciji ruskega srednjega razreda, okoli 10.000 ruskih turistov.

Rusija je pod drobnogled vzela tudi turške državljane v Rusiji. AFP poroča, da so v mestu Krasnodar na kmetijskem sejmu aretirali 39 turških državljanov, ki jih bodo zaradi kršenja vizumskih pravil kmalu deportirali. Turško veleposlaništvu v Moskvi je na uradni spletni strani svoje državljane že pozvalo, naj striktno upoštevajo stroga ruska vizumska pravila.

15.30:Ruski premier Dmitrij Medvedjev je sporočil, da že pripravljajo nabor povračilnih gospodarskih ukrepov proti Turčiji zaradi sestrelitve njihovega letala. V odgovor na »to dejanje agresije« se bo Moskva odzvala na »gospodarskem in humanitarnem področju«, je dejal na zasedanju vlade, ki so ga prenašale televizije.

Med ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, je zaustavitev skupnih gospodarskih projektov, omejevanje finančnih in trgovinskih transakcij in sprememba carinskih tarif. Ukrepe bodo sprejeli tudi na področjih turizma in prometa, je še dejal Medvedjev. Nabor teh ukrepov naj bi imeli pripravljen že v dveh dneh, da bi jih potem lahko tudi kar se da hitro začeli izvajati, je še dejal predsednik ruske vlade, kot poroča STA.

14.24: Turčija se ne bo opravičila zaradi sestrelitve ruskega vojaškega letala, poroča AFP.

14.03: Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je zanikal obtožbe, da Turčija od skrajne sunitske milice Islamska država (IS) kupuje nafto. Rusijo je izzval, naj tovrstne obtožbe podkrepi z dokazi, in poudaril, da je boj Turčije proti IS nesporen.

Recep Tayyip Erdoğan. Foto: Umit Bektas/Reuters Pictures

13.15: Ruski predsednik Vladimir Putin je danes znova pozval k mednarodni koaliciji za boj proti terorizmu in k podpori ruskim operacijam v Siriji, piše STA. Opozoril je, da je do pojava džihadistične skupine Islamska država prišlo, ker določene države niso ukrepale in »ker sodelujejo s teroristi«, in sicer tako, da ne le prikrivajo teroriste in njihovo nezakonito trgovino z nafto, ljudmi, mamili, artefakti in orožjem, ampak, kot je dejal, nekdo na ta način še naprej služi denar«. »Vsakršno upravičevanje terorizma in prizanašanje terorizmu bi morali obravnavati kot de facto sodelovanje pri terorizmu in sodelovanje pri zločinih,« je še dejal Putin.

12.20: Turčija je s sestrelitvijo ruskega vojaškega letala namerno pahnila odnose z Rusijo v slepo ulico, je danes ocenil ruski predsednik Vladimir Putin. Opozoril je, da Ankara Moskvi še vedno ni ponudila ne opravičila ne predlogov za povračilo škode, piše STA.

12.00: Turčija in Rusija si »si ne moreta privoščiti luksuza neprijaznih odnosov,« je ocenil turki minister za Evropsko unijo Volkan Bozkir. Pričakuje, da bosta Ankara in Moskva ohranili odnose.

11.50: Ne spreglejte včerajšnjega komentarja Delovega novinarja Branka Sobana o zaostrovanju odnosov med Rusijo in Turčijo.

11.39: Prve posledice ohladitve odnosov med Rusijo in Turčijo so v Moskvi že nakazali. Rusija je namreč sporočila, da bo okrepila nadzor nad turškim uvozom hrane, čeprav kot razlog za to potezo niso navedli sestrelitve vojaškega letala, ampak pogoste kršitve varnostnih standardov. Kot so sporočili z ruskega ministrstva za kmetijstvo, namreč približno 15 odstotkov turških kmetijskih pridelkov ne dosega ruskih standardov, saj so ravni pesticidov, nitratov in nitritov previsoke.

V prvih desetih mesecih letos je Turčija po navedbah ruskega ministra za kmetijstvo Aleksandra Tkačeva v Rusijo izvozila za približno milijardo evrov kmetijskih pridelkov in hrane, kar je za 21,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Turška zelenjava predstavlja približno petino uvožene zelenjave, a kot je izpostavil minister, bi turški uvoz lahko nadomestili, na primer s paradižniki iz Irana, Izraela, Maroka, Azerbajdžana in Uzbekistana. Pri citrusih, ki jih Rusija iz Turčije uvozi kar četrtino, je Tkačev kot alternativo navedel Južno Afriko, Kitajsko, Argentino in Gruzijo, pri žitu in olju pa Afriko in Bližnji vzhod.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Purina Dmitrij Peskov je po navedbah agencije AP pozneje potrdil, da so začeli ruski cariniki zaradi vrste razlogov, med katerimi je omenil tudi terorizem, na mejnih prehodih podrobneje pregledovati iz Turčije uvožene izdelke. Po navedbah ruskih medijev je zaradi tega na mejnih prehodnih obtičalo na stotine tovornjakov. Peskov je sicer še poudaril, da v Kremlju ne razmišljajo o embargu na uvoz hrane iz Turčije, prav tako pa ne razmišljajo o morebitnih drugih sankcijah, poroča Interfax.

***

Sestrelitev ruskega vojaškega letala Su-24 je v mednarodni skupnosti močno odmevala že včeraj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ocenil, da bo imel incident resne posledice za rusko-turške odnose. Sestrelitev letala je označil za »nož v hrbet« ter ocenil, da turška vojska ščiti teroriste, Ankara pa da načrtno podpira islamizacijo države. Poudaril je, da sestreljeno letalo Turčiji ni predstavljalo grožnje, in ostro kritiziral Ankaro, ker se je po incidentu obrnila na zvezo Nato, namesto da bi Rusiji pojasnila, kaj se je zgodilo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je pozneje ocenil, da turški napad na rusko spominja na načrtovano provokacijo. Kljub temu je poudaril, da se Rusija ne namerava podati v vojno s Turčijo, bo pa Moskva »resno prevrednotila« odnose s Turčijo. »S Turčijo se ne nameravamo bojevati, naš odnos do turškega naroda se ni spremenil,« je še povedal Lavrov.

V bran turški potezi pa sta, pričakovano, stopila turški premier Ahmet Davutoğlu in predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Prvi je že v torek dejal, da se Turčija sme odzvati na kršitve svojega zračnega prostora, in dodal, se mora svet zavedati, da bo Turčija storila, kar bo potrebno za zaščito svoje države. Podobno je dan pozneje ponovil Erdoğan, ki je dejal, da je hotela Turčija zgolj zaščititi lastno varnost in pravice »naših bratov v Siriji«.

Zadnji v vrsti incidentov

Kot smo že poročali, so ruska letala konec septembra začela izvajati napade na tarče skrajne sunitske milice Islamska država (IS) v Siriji. Številne zahodne države Moskvo sicer obtožujejo, da napada zgolj zmerne nasprotnike svojega zaveznika Bašarja al Asada in da bo njeno posredovanje še okrepilo ekstremizem sunitske milice. Ta je zavzela že velika območja Sirije in Iraka, pri tem pa pobila na tisoče ljudi in mnoge pognala v beg ter poskrbela za veliko opustošenje.

Ruska vojaška letala so prejšnji mesec dvakrat kršila turški zračni prostor, zaradi česar je Ankara ruskega veleposlanika obakrat poklicala na zagovor.

Turčija in Rusija sta se glede krize v Siriji, zaradi katere je bilo od začetka konflikta marca 2011 ubitih že več kot 250.000 ljudi, na milijone pa jih je bilo prisiljenih pobegniti s svojih domov, znašli na nasprotnih bregovih. Medtem ko Moskva ostaja ena zadnjih zaveznic sirskega predsednika Bašarja Al Asada, se Ankara zavzema za njegov sestop z oblasti, rusko posredovanje v Siriji pa označuje za veliko napako. V dneh pred včerajšnjim incidentom so turške oblasti Rusijo obtožile bombardiranja vasi na severu Sirije, kjer živijo Turkmeni, turško govoreča manjšini s tesnimi vezmi z Ankaro.