Tiskane izdaje
Arabska pomlad, ki je decembra 2010 izbruhnila v Tuniziji, se nato razširila v Egipt in drugam, je v začetku leta 2011 prestopila tudi meje Sirije. Najprej je završalo v mestu Dara, ko so se protirežimski protesti 15. marca razširili v Damask, je Sirija zakorakala v državljansko vojno. Pet let pozneje je država opustošena in razklana.
Doslej je bilo v Siriji ubitih najmanj 270.000 in ranjenih več kot milijon ljudi. Skoraj polovica od 23 milijonov prebivalcev je bila prisiljena v beg, 4,8 milijona jih je domovino zapustilo in se večinoma zateklo v sosednje države.
A največje žrtve konflikta so najmlajše in najbolj ranljive − po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) je vojna prizadela 8,4 milijona sirskih otrok. Okoli 3,7 milijona otrok, ki so danes stari pet let ali manj, ne pozna drugega kot vojno; 306.000 od njih je bilo rojenih v begunstvo. Ob tem se porajajo vprašanja, kako jim pomagati, tudi tistim, ki so prečkali slovensko mejo. Kot pravi otroška psihiatrinja z dolgoletnimi izkušnjami z begunskimi otroki Anica Mikuš Kos, ni prav, da se pri njih išče le bolezni in travme - pomagati jim je treba že samo zato, ker trpijo in ker so v življenju mnogo izgubili. »Človek se vedno znova čudi, ko vidi, da se nasmejejo ... pri teh otokih bi se morali biti usmeriti v dobro, krepiti pozitivno.«
***
V uredništvu smo ob peti obletnici sirske vojne, najbolj krvavega konflikta našega časa, izpostavili najšibkejše − otroke. Več lahko preberete že danes po 22. uri v večernem Delu na vaši tablici ali pametnem telefonu (s sistemom IOS ali Android) oziroma jutri zjutraj v časopisu Delo ali na Delo.si.
