Tiskane izdaje
Ankara – Avtomobil bomba, ki je v sinoči odjeknil v Ankari in zahteval 28 življenj, 61 ljudi pa je ranjenih, je za Turčijo neizpodbiten dokaz, da milica sirskih Kurdov spada na seznam terorističnih organizacij. Zavezniške države ob tem svari, da je prijatelj sovražnika – sovražnik.
Turčija se po sredinem napadu v Ankari ni obotavljala pri povračilnih ukrepih. Že nekaj ur pozneje so nad severom Iraka zarohnela vojaška letala in izvedla obsežen napad na pozicije prepovedane kurdske delavske stranke PKK. Po prepričanju turških oblasti je menda prav ta pripadniku sirske kurdske milice YPG omogočila, da je v sredo zvečer sprožil smrtonosno napravo, skrito v vozilu.
Tarča napada je bil manjši avtobus, s katerim so potovali turški vojaki. Vozilo, ki ga je vozil leta 1992 v Siriji rojeni Salih Necer – identificirali so ga na podlagi prstnega odtisa, v državo pa je prišel julija 2014 – je razneslo v času, ko je avtobus stal pred semaforjem. Napad se je zgodil sicer le nekaj sto metrov od parlamenta, vladnih stavb in sedeža oboroženih sil.
Po napadu v Ankari. Foto: AFP
»V skladu z informacijami, ki smo jih pridobili, je jasno, da so napad izvedli pripadniki teroristične organizacije v Turčiji, skupaj s pripadnikom YPG, ki je prišel iz Sirije,« je včeraj sporočil turški premier Ahmet Davutoğlu.
Po njegovih besedah to dokazuje dosedanje trditve turških oblasti, da je sirska kurdska milica YPG nič drugega kot teroristična organizacija in kot taka legitimen cilj zavezniških sil. »Z vso upravičenostjo pričakujemo skupno stališče proti terorističnim organizacijam,« je Davutoğlu še povedal po poročanju spletnega portala Daily Sabah. Informacije, da za napadom stoji pripadnik YGP, bodo posredovali vsem petim članicam varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, s čimer bodo poskušali dokazati, da za pogajalsko mizo o končanju sirske vojne zanje ni prostora. »Tako, kot se ne pogajamo z Al Kaido in Islamsko državo, se ne moremo pogovarjati z YPG. Tisti, ki sovražnika Turčije dojemajo kot prijatelja, bodo izgubili naše prijateljstvo,« je posvaril premier. Opozorilo je namenjeno tudi Združenim državam Amerike in Rusiji, ki sta v pripadnikih YPG našli zaveznike za boj proti IS.
Poleg veleposlanikov ZDA, Rusije, Velike Britanije, Francije in Kitajske so danes na zunanje ministrstvo vabljeni še predstavniki Evropske unije, Nemčije in Nizozemske, kjer so jim po besedah Davutoğluja predložili vse potrebne informacije o vpletenosti sirske kurdske demokratične zveze PYD in njenega oboroženega krila YPG v napad.
Pokazali tudi na Asada
Neposredno je za napad po prepričanju turškega premier odgovoren tudi sirski režim Bašarja al Asada, ki da podpira kurdsko PYD. »Proti sirskemu režimu imamo pravico uvesti vsakovrstne ukrepe,« je Davutoğlu povedal po poročanju spletnega portala Hürriyet, ob tem pa še sporočil, da so v povezavi z napadom doslej aretirali 14 ljudi.
Kot že omenjeno, so se odzvali tudi z obsežnim zračnim napadom na pozicije PKK na severu Iraka. »V regiji Haftanin smo nevtralizirali okoli 70 pripadnikov separatistične teroristične organizacije, med katerimi je bilo tudi nekaj vodji,« je povedal premier. Obljubil je tudi, da bodo turške sile nadaljevale z obstreljevanjem pozicij pripadnikov YPG na severu Sirije, kjer so ti izkoristili obsežno ofenzivo sirskih sil na mesto Alep in osvojili ozemlja bližje turške meje. Turčija se je v strahu, da bi napredovanje Kurdov na sirski strani tudi v Turčiji prebudilo kurdske separatistične ambicije, odzvala z napadi na pozicije YPG. Ključna je bitka za mesto Azaz, ki leži nedaleč od turške meje. Ta je za zdaj še vedno v rokah sirskih upornikov, ki jih podpira tudi Turčija, a ga na zahodu obdajajo sile YPG in z vzhoda pripadniki skrajne IS. Neimenovani vir iz vrst sirskih uporniških sil je za Reuters dejal, da je iz Turčije v Sirijo v zadnjem tednu odšlo že več sto ljudi, ki naj bi se pridružili svojim soborcem v boju za mesto.
Sirski Kurdi odgovornost odločno zanikali
Čeprav je uradna Ankara prepričana v trdnost svojih dokazov, ne v PKK in ne v PYD ne nameravajo prevzeti krivde. Eden od soustanoviteljev PKK Cemil Bayik je po poročanju Daily Sabaha dejal, da nima informacij o tem, kdo bi bil odgovoren, a dodal, da bi lahko šlo za odziv na »pokole v Kurdistanu« – širši regiji v Turčiji, Siriji, Iraku in Iranu. So pa odgovornost za napad toliko bolj odločno za Reuters zanikali v PYD, kjer je eden od vodji, Saleh Muslim, povedal, da Turčija le išče izgovor za stopnjevanje vojaškega posredovanja na severu Sirije. »Turčije [borci YPG] ne dojemajo kot sovražnice,« je še zatrdil.
Protest proti napadu. Foto: Umit Bektas/Reuters
Mednarodna skupnost je napad ostro obsodila. Iz Washingtona so sporočili, da je ta le še utrdil ameriško solidarnost z eno ključnih partnerk v zavezništvu Nata. Dejanje je obsodil tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, ki je dejal, da se bodo članice »z ramo ob rami borile proti terorizmu«. Odzvali so se tudi v Evropski uniji, od koder so sporočili, da bodo v »teh težkih časih« stali ob strani Turčiji in njenemu narodu. Napad je obsodila tudi uradna Moskva, ki za razliko od Turčije podpira režim sirskega predsednika Bašarja al Asada. Sožalje svojcem žrtev so izrekli tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer so prav tako najostreje obsodili teroristični napad.
Po propadu mirovnega sporazuma, ki je orožje obrzdal za dobri dve leti in pol, nato pa je po terorističnem napadu julija lani v mestu Suruç dokončno propadel, se spopadi med turškimi varnostnimi silami in pripadniki PKK le še stopnjujejo. Zadnji incident se je zgodil že danes, nekaj ur po napadu v Ankari, ko je v provinci Diyarbakır, kjer so turške oblasti uvedle sporno policijsko uro, ki brez usmiljenja velja tudi za civiliste, umrlo šest turških vojakov. Ti so naleteli na mino, ki so jo nastavili pripadniki PKK.
