Tiskane izdaje
Toda koza, ki je zaznamovala zadnjih dvanajst mesecev lunarnega leta, je v zadnjih izdihljajih še enkrat brcnila z zadnjimi nogami in zrušila štiri stavbe v omenjenem stanovanjskem kompleksu. Potres z močjo 6,4 stopnje po Richterjevi lestvici je takorekoč povsem zravnal s tlemi 17-nadstropno stolpnico, katere etaže so se zložile ena čez drugo kot kup palačink. Koliko ljudi je umrlo v porušenih stavbah, še ni znano, saj jih je veliko še vedno pokopanih pod ruševinami, toda največje število doslej identificiranih žrtev je svoje zadnje trenutke preživelo prav v omenjeni stolpnici, v kateri je živelo 96 družin. Najmlajša žrtev je deklica, ki je bila rojena pred komaj desetimi dnevi.
Direktor tajvanskega seizmološkega zavoda Kuo Kai-wen je moč potresa primerjal z eksplozijo dveh atomskih bomb. Pojasnil je še, da ga je povzročilo premikanje tal vzdolž prelomnice Chishan. Epicenter potresa je bil v okolici mesta Kaohsiunga, toda še hujše poškodbe je utrpelo približno 45 kilometrov oddaljeno mesto Tainan, ki leži na razmeroma mehki geološki podlagi.
Ne glede na strokovna pojasnila se je javnost začela nemudoma spraševati o kakovosti gradnje stanovanjskih blokov v Tainanu, kjer so se povsem zrušile ali bile močno poškodovane stavbe na še devetih drugih lokacijah. Enainsedemdesetletni vodovodar Chang se je zbudil zgodaj in prižgal televizor, ko je najprej začutil močno tresenje tal, nato pa zaslišal zvok, ki je spominjal na eksplozijo. Pogledal je skozi okno in videl, da se je zrušila stavba nasproti njegove. Zagrabil je orodje in lestve ter takoj odhitel pomagat reševat ljudi izpod ruševin.
Kmalu zatem so prispeli še gasilci. Iz kupa ruševin se je slišalo mijavkanje. Sledili so zvoku in iz ostankov porušenega stanovanja enega od nebotičnikov izvlekli sedemletnega dečka. Njegova mačka je ostala z njim, ko se je zgodila katastrofa.
V soboto zjutraj so izpod ruševin potegnili več sto ljudi, mnoge so odpeljali v bolnišnice. Tisti, ki se še dobro spominjajo potresa, ki je 21. septembra 1999 stresel Tajvan in v katerem je umrlo 2500 ljudi, trdijo, da sta si obe katastrofi precej podobni. Čeprav je bil tokratni potres nekoliko šibkejši od tistega pred 16 leti in pol, ki je stresel z močjo 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici, se tla tudi tokrat niso le zibala, ampak so tudi poskakovala. Na Tajvanu so sicer lani doživeli štiri potrese, ki so bili močnejši od pete stopnje po Richterjevi lestvici, a nobeden izmed njih ni povzročil večje škode.
Tajvanski predsednik Ma Ying-jeou, ki prav te dni prazni svoj urad, preden ga bo prepustil novi predsednici Tsai Ing-wen, je nemudoma odpotoval na jug otoka, da bi tam nadzoroval reševalno akcijo. Kitajska je medtem poslala sožalno brzojavko in ponudila vso pomoč, ki bi jo potrebovali.
Uradni Peking zdaj nestrpno čaka, da bo nova predsednica nastopila mandat - njena Demokratska napredna stranka je namreč v svojem statutu kot končni cilj tudi formalno predvidela neodvisnost otoške države od Kitajske. Potres ob novem letu, ki Kitajsko in Tajvan povezuje bolj kot kar koli drugega, je priložnost za krepitev medsebojnih odnosov. Katastrofe imajo vedno tudi politične razsežnosti. Še posebej takrat, ko se zgodijo med slavljenjem povezanosti.
