Prebivalci vzhodnega Alepa izbirajo med smrtjo in predajo

Po štirih letih bojev je uporniški del Alepa tik pred padcem, sirska vojna pa pred prelomnico.

Objavljeno
29. julij 2016 14.52
Mideast Syria
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek

Obroč okoli Alepa je sklenjen. Oskrbovalne poti proti vzhodnemu, uporniškemu delu mesta so prekinjene. Režim predsednika Bašarja al Asada skupaj z ruskimi diplomati med bombardiranjem uporniških cilje odpira »humanitarne« koridorje in upornikom ponuja amnestijo. Začenjajo se odločilni dnevi boja za največje sirsko mesto.

Prebivalci vzhodnega, skoraj povsem porušenega dela Alepa, ki je že skoraj štiri leta pod nadzorom različnih uporniških skupin, so v zadnjih dveh dneh poleg bomb z neba prejeli tudi ruske in režimske pakete hrane ter – v izraelskem slogu – letake, ki so jih pozvali, naj zaradi lastne varnosti zapustijo svoja domovanja in se preko nadzornih točk sirske vladne vojske prebijejo na vladno stran. Tam naj bi jih po temeljitem varnostnem pregledu čakala humanitarna pomoč in začasna bivališča. »Da bi se izognili nenamernim žrtvam med miroljubnimi meščani, vas sirska vlada naproša, da zapustite blokirana območja. Guverner Alepa vam ponuja priložnost za odhod preko posebej določenih poti. Rešite svoje življenje in življenja tistih, ki jih imate radi,« se glasi sporočilo na letakih, ki so v tisočih padali z neba nad vzhodnim Alepom, prebivalci pa so podobna sporočila dobivali tudi po mobilnih telefonih. Uporniškim borcem, ki so pripravljeni odložiti orožje, je Asad ponudil celo trimesečno amnestijo, toda ljudje v obleganem delu Alepa, ki so preživeli štiri leta bombardiranja in vojnih strahot, niti približno niso pripravljeni verjeti, da jih »na drugi strani« mesta čakata pomoč in – odrešitev.

Sile zveste režimu Bašarja al Asada. Foto: Sana via Reuters

»Vzpostavitev humanitarnih koridorjev v vzhodnem Alepu, kot je bila predlagana, mora zagotoviti varnost in spoštovanje vseh civilistov. Ne glede na to, ali se odločijo zapustiti mesto ali ne,« so včeraj sporočili iz Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC). Robert Mardini, regionalni direktor ICRC za Bližnji in Srednji vzhod je ob tem dodal, da mora biti vsak humanitaren koridor skrbno načrtovan in vzpostavljen v dogovoru z vsemi vpletenimi strani. Združeni narodi so že pred dnevi pozvali k 48-urnemu »humanitarnemu premoru«, a odziva iz Damaska in Moskve ni bilo. »Nihče ne sme biti prisiljen v beg, ne po specifičnih poteh in ne na točno določeno lokacijo,« se je na rusko in sirsko razglasitev humanitarnega koridorja odzval podsekretar za humanitarne zadeve pri ZN Stephen O’Brien.

Ostanki dneva

V vzhodnem Alepu, ki ga nadzira koalicija uporniških milic, trenutno živi še okoli 300.000 ljudi. Že tako neopisljivo grozljive razmere so se v uporniškem delu mesta v zadnjih dveh tednih še zaostrile, saj so vladne sile s pomočjo ruskih bombnikov, iranske republikanske garde in libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah presekale ključno oskrbovalno pot, imenovano Castello, preko katero je v mesto prihajala hrana, zdravila, nafta in seveda, skupaj s tujimi borci, tudi orožje in strelivo. Kljub temu, da so vodilni možje obleganega dela Alepa še pred desetimi zatrjevali, da imajo na voljo dovolj zalog, pa se je hitro izkazalo, da to ne drži. »Zalog hitro zmanjkuje. Če se oborožene strani ne odprejo poti za humanitarno pomoč, bodo ženske, otroci in moški bodo kmalu začeli stradati,« je sporočila direktorica humanitarne organizacije Save the Children Sonya Khush. Ljudje so povsem izčrpani. Naši sogovorniki iz mesta in tudi tisti, ki so iz mesta pobegnili pred zaprtjem sirsko-turške meje, a so v rednih stikih s svojimi družinami, pravijo, da razmere nikoli niso bile slabše. Bombardiranje je bilo zadnjih nekaj še tednov še posebej silovito. Uničene so bile tudi štiri bolnišnice in banka krvi. Kar nekaj ljudi zato razmišlja, da bi zapustili svoje domove. A ker zaradi popolnega obroča in zaprtja vseh izhodnih poti ter – tudi –skoraj neprepustno zaprte sirsko-turške meje ne morejo v begunstvo, je edina »izbira«, ki jo imajo na voljo – predaja. Ali smrt.

Foto: Reuters

Strašljivega položaja civilistov v vzhodnem Alepu gotovo ne bo izboljšala »taktična« poteza skrajne sunitske milice Džabat al Nusra, poleg Svobodne sirske vojske (FSA) najmočnejše uporniške milice v vzhodnem Alepu. Njen voditelj Abu Mohammed al Golani je v četrtek sporočil, da al Nusra z namenom »zaščite sirske revolucije« prekinja zavezništvo z Al Kaido, milica pa se je kozmetično preimenovala v Džabat al Šam. »Z Alepom je konec. Ameriška administracija je 100-odstotno osredotočena na spopad za Islamsko državo in al Nusro ter bojem za Rako. To bodo storili do izteka predsedniškega mandata,« meni Basam Barandi, vidni član sirske (politične) opozicije in nekdanji Asadov diplomat.