Tiskane izdaje
Sirsko mesto Alep se je znova znašlo sredi vojne vihre, ki že več kot pet let pretresa državo. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je nekdaj industrijsko in finančno središče Sirije na robu humanitarne katastrofe. Medtem ko se nasilje stopnjuje, vladne sile pa domnevno pripravljajo ofenzivo, raste bojazen, da bo mesto postalo osrednje bojišče naslednje brutalne faze vojne.
V največjem sirskem mestu v prvem letu upora proti režimu predsednika Bašarja al Asada ni bilo ne obsežnih protestov ne smrtonosnega nasilja, ki je pretresalo druge konce države. To se je drastično spremenilo julija 2012. Protirežimski uporniki so v želji, da bi prevzeli nadzor nad severom države, sprožili ofenzivo, Alep pa je nenadoma postal eno ključnih bojišč sirskega konflikta. Vse od tedaj je razdeljen med opozicijske sile na vzhodu in vladne sile pretežno na zahodu mesta, medtem ko se v okoliški provinci bojujejo tudi druge oborožene skupne − poleg prej omenjenih še džihadisti Al Kaide in Islamske države ter kurdske milice.
Razmere so se še zaostrile konec leta 2013, ko so vladne sile začele siloviteje bombardirati uporniške položaje v mestu, in lani, ko je v sirski konflikt vstopila še ruska vojska. Iz Alepa, enega najstarejših vseskozi naseljenih mest na svetu, kjer je pred začetkom vojne živelo več kot dva milijona ljudi, je med vojno pobegnilo sto tisoče ljudi. Po nekaterih informacijah v mestu ostaja le še četrt milijona prebivalcev.
Vladne sile pred »odločilno bitko« za Alep
Če gre soditi po Alepu, februarska prekinitev spopadov med vladnimi silami in uporniki − ne pa tudi skrajnimi džihadističnimi skupinami, kot sta Islamska država in Fronta al Nusra −, že dolgo ne velja več. Po podatkih opazovalcev in aktivistov je bilo v spopadih med opozicijskimi in režimskimi silami v tem tednu ubitih več kot 200 ljudi, največ v četrtek. Tarča enega od napadov v delu mesta, ki je pod nadzorom upornikov, je bila tudi bolnišnica pod vodstvom humanitarne organizacije Zdravniki brez meja (MSF) in Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC). V napadu je bilo ubitih najmanj 27 ljudi, poleg bolnikov tudi šest članov bolnišničnega osebja.
Stopnjevanje nasilja sovpada z pripravami na obsežno ofenzivo vladnih sil, o katerih poročajo opazovalci. Da sirska vojska v prihodnjih dneh pripravlja obsežno ofenzivo, s katero namerava upornike pregnati iz mesta, je za agencijo AFP potrdil vir blizu režima predsednika Bašarja Al Asada; pa tudi provladni časnik Al Watan je poročal, da je sirska vojska pripravljena na »odločilno bitko« za Alep in okoliško provinco. Kampanjo bodo sprožili v kratkem, je dodal časnik.
Ogrožena »življenjska linija« za milijone v Siriji
Razmah nasilja v Alepu in okolici pa pod vprašaj ni postavil zgolj prekinitve spopadov, ampak je še dodatno zamajal prejšnji teden zastala mirovna pogajanja in otežil dostavo humanitarne pomoči milijonom Sircev. Posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je že v sredo posvaril, da je prekinitev ognja v Siriji zelo krhka in »komajda še živa« ter da bi lahko vsak čas propadla. Dan pozneje je ocenil, da je bil v preteklih 48 urah v Siriji vsakih 25 minut ubit in vsakih 13 minut ranjen en človek. Ker na nitki visijo tudi prejšnji teden zastala mirovna pogajanja, je ZDA in Rusijo pozval, naj za rešitev pogovorov posredujeta na najvišji ravni.
Podobno je v četrtek v varnostnem svetu opozoril tudi namestnik generalnega sekretarja za humanitarne zadeve ZN Stephen O'Brien, ki je mednarodno skupnost pozval, naj oživi prekinitev spopadov in naredi konec trpljenja v razdejani Siriji. Opozoril je, da kljub povečani dostavi humanitarne pomoči v Siriji, ljudje še vedno stradajo, mnogi pa so brez zdravniške oskrbe.
Tudi ZN so mednarodno skupnost v četrtek pozvali k takojšnjemu ukrepanju. »Tveganja so neverjetno visoka,« je opozoril Jan Egeland, ki vodi humanitarni odziv za Sirijo. Opozoril je, da je življenjska linija za sto tisoče, če ne milijone ljudi v Siriji, ogrožena.
