Prekinitev sovražnosti v Siriji od sobote

Sprte strani v Siriji morajo svoje strinjanje z dogovorom Washingtonu in Moskvi sporočiti do petka dopoldne.

Objavljeno
22. februar 2016 22.51
Ma. Ja.
Ma. Ja.

Washington, Moskva − ZDA in Rusija, ki sta včeraj dosegli okvirni dogovor o pogojih prekinitve sovražnosti v Siriji, ki jo že skoraj pet let pretresa krvava državljanska vojna, v kateri je bilo ubitih že najmanj 260.000 ljudi, več milijonov pa je bilo prisiljenih pobegniti z domov, sta sporočili, da bo prekinitev spopadov začela veljati v soboto. Prekinitev sovražnosti sicer ne bo veljala za skrajni milici kot sta Islamska država in Fronta al Nusra ter ostale skupine, ki jih Združeni narodi uvrščajo na seznam terorističnih organizacij.

Kot sta ZDA in Rusija pojasnili v skupni izjavi, morajo sprte strani v Siriji svoje strinjanje z dogovorom Washingtonu in Moskvi sporočiti do petka dopoldne po lokalnem času oziroma do 13. ure po srednjeevropskem času. Prekinitev sovražnosti bo nato začela veljati opolnoči, poroča agencija Reuters. Prekinitev spopadov bo sprva veljala za dva tedna, z možnostjo podaljšanja.

V skladu z dogovorom bodo sirska vlada in njeni zavezniki prenehali z napadi na oborožene opozicijske sile, te pa bodo v zameno prenehale z napadi na vladne tarče. Načrt sicer še vedno predvideva letalske napade na tarče sunitske milice IS, Fronte al Nusra in ostale skrajne skupine.

Na prekinitev sovražnosti − pod določenimi pogoji −, sta sicer pripravljena tako sirska opozicija kot režim v Damasku. Sirski predsednik Bašar al Asad je v soboto na primer dejal, da je na prekinitev spopadov pripravljen pristati pod pogojem, da »teroristi«, s čimer označuje upornike, tega ne bodo izkoristili v svojo korist in če bodo države, ki jim nudijo pomoč, temu naredile konec. Sirska opozicija pa je že pred tem sporočila, da je na možnost začasnega premirja pripravljena pristati, če bo dobila zagotovila, da bodo zavezniki Damaska, med njimi tudi Rusija, prenehali z obstreljevanjem njihovih tarč, hkrati pa bo prekinjeno obleganje mest, ki so pod nadzorom opozicije, in omogočena dostava pomoči.

Orožje bi moralo na nekaterih bojiščih v Siriji sicer potihniti že v petek, a se zaradi vnovičnega izbruha nasilja to ni zgodilo. Tako tudi niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje sicer zastalih mirovnih pogajanj o Siriji, predvideno za 25. februar. Poleg tega je tudi posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je sporočil, da srečanja še ne more sklicati, saj za priprave in vabila potrebujejo še deset dni.

Kot smo že poročali, se je skupina 17 držav sredi meseca v Münchnu dogovorila za končanje sovražnosti v Siriji. Prekinitev ognja naj bi veljala za vse vojskujoče strani, z izjemo skrajnih islamističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra. S tem bi nastali pogoji za uspešnejše nadaljevanje mirovnih pogovorov, zastalih na začetku meseca, ko so opozicijske skupine zapustile pogajalsko mizo. Razlog za to je bila silovita vladna ofenziva na mesto Alep, ki je dotlej veljalo za eno od trdnjav upornikov. Režimskim silam je ob pomoči ruskih zračnih sil namreč uspelo presekati eno ključnih oskrbovalnih poti, s tem pa so opozicijskih silam zadali enega večjih udarcev od začetka krvavega konflikta v Siriji marca 2011. Okrepljena ofenziva je še povečala že tako veliko število beguncev, ki so se od začetka ofenzive podali v smeri turške meje. Mnogi so obtičali blizu meje s Turčijo, ki je na območju zaprla prehod Oncupinar, na sirski strani pa organizirala begunska taborišča.