Pripadniki IS bežijo iz ene svojih zadnjih trdnjav

Turška vojska v Al Babu: Za mesto blizu turške meje se spopadajo vsi glavni igralci sirske vojne, nastaja pa največja koalicija do zdaj.

Objavljeno
12. februar 2017 21.56
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek

Turške sile so skupaj s pripadniki Sirske svobodne vojske (FSA) včeraj vstopile v središče Al Baba, zadnjega večjega sirskega mesta v bližini turške meje, ki je še bilo pod nadzorom samooklicane Islamske države. Različni viri poročajo, da po srditih spopadih, ki so trajali več tednov, pripadniki skrajne sunitske milice bežijo iz mesta.

Recep Tayyip Erdoğan je včeraj dejal, da so turške sile vstopile v središče obleganega mesta, ki naj bi bilo po njegovih besedah tik pred padcem. »Al Bab je zdaj obkoljen. Le še vprašanje časa je, kdaj bo koalicija pripadnikov turške vojske in sirskih upornikov [FSA, op. p.] prevzela nadzor nad mestom,« je včeraj v Istanbulu povedal turški predsednik, za katerega je turška vojaška kampanja v Siriji (operacija Ščit Evfrata), ki se je začela konec avgusta lani, pomembna tudi zaradi »osebnih« razlogov. Šestnajstega aprila bodo Turki in Turkinje na v petek razpisanem referendumu glasovali o povečanju predsedniških pooblastil, de facto uvedbi predsedniškega sistema.

Najširša in najbolj nenačelna koalicija do zdaj

Turške sile so se s pomočjo svojih dolgoletnih sirskih zaveznikov iz vrst Sirske svobodne vojske v Al Bab, ki je bil pod nadzorom IS skoraj tri leta, prebile iz zahodne in severne strani. Turške enote so se med obleganjem dodobra uničenega mesta, za katero so se v slabih šestih letih sirske vojne spopadali tako rekoč vsi ključni igralci najbolj krvavega konflikta našega časa, ves čas srečevale s samomorilskimi napadi in vztrajno obrambo za vojaško preživetje Islamske države v Siriji izjemno pomembnega mesta. Preboj proti središču mesta, ki so ga na zemljevidih svojega morebitnega avtonomnega območja vrisali tudi sirski Kurdi, je bil mogoč šele, ko je turška vojska začela vojaško sodelovati tako z Rusijo in s sirskim režimom kot z Združenimi državami. V zadnjih dneh so po ciljih Islamske države v Al Babu padale tako ameriške kot ruske bombe, proti mestu pa so se (s severa in zahoda) prebijali pripadniki sirskih upornikov ter z juga enote vladne vojske.

Napadi še pred meseci povsem nepredstavljive koalicije, katere sestavo smo napovedali že septembra lani, so menda usklajeni. Negotovo je, kaj bo sledilo po osvoboditvi mesta. Za prihodnost Sirije bo pomembno, kaj se bo zgodilo ob morebitnem srečanju Svobodne sirske vojske in vladnih sil, dveh ključnih sovražnikov v sirski vojni, ter posledično tudi ključnih političnih igralcev v za zdaj le navideznem mirovnem procesu. Ta naj bi se po mlahavih dosežkih v kazahstanski Astani 20. februarja pod patronatom Združenih narodov nadaljeval v Ženevi.

Turške vojaške sile ostajajo na severu Sirije

Turški predsednik Erdoğan je včeraj tudi napovedal nadaljevanje turške vojaške operacije. Zasedba Al Baba, s katerim je dokončno prekinjena možnost povezave treh kurdskih provinc na severu Sirije v avtonomno celoto, kar je bil eden izmed glavnih motivov turškega fizičnega vstopa v sirsko vojno, je le etapni cilj operacije Ščit Evfrata. Naslednji turški cilj bo po Erdoğanovih besedah Raka, prestolnica samooklicanega kalifata, proti kateri se že več mesecev prebijajo pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih večinoma sestavljajo kurdski borci. Skoraj nemogoče si je predstavljati, da se bodo Turki, ki so v Siriji do zdaj izgubili 67 vojakov, in Kurdi proti Raki podali skupaj, zato je že zelo kmalu mogoče pričakovati srdita – vojaška in politična – trenja.

»Naš končni cilj je, da očistimo 5000 kvadratnih kilometrov ozemlja in ustvariti območje brez teroristov,« je novinarjem pred potjo v Saudsko Arabijo in Bahrajn povedal turški predsednik in pri tem dodal, da Turčija ne namerava ostati v Siriji, temveč na »osvobojeno« ozemlje po naših informacijah čim prej vrniti več deset tisoč beguncev. Del infrastrukture je že zgrajen, Turčija pa za zdaj begunce vrača v okolico Idliba, kjer je vojna še v polnem zamahu.