Pripadniki Islamske države napadli Kirkuk

Glavno mesto z nafto bogate province si lastijo tako Kurdi kot Bagdad. Napad so označili za poskus diverzije.

Objavljeno
21. oktober 2016 14.20
TOPSHOT-IRAQ-CONFLICT
Mo. B.
Mo. B.

Kirkuk − Peti dan po začetku velike ofenzive na Mosul je vojna znova dosegla tudi ulice Kirkuka, glavnega mesta z nafto bogate istoimenske province, ki si jo lastita tako iraška vlada v Bagdadu kot kurdske oblasti. V zgodnjih jutranjih urah so v mesto vkorakali oboroženi džihadisti, ki so napadli tarče zunaj in v mestu. Odgovornost za napad, ki velja za poskus diverzije od glavnega bojišča v Mosulu, je kmalu prevzela skrajna skupina Islamska država.

Po poročanju Al Džazire je bil napad skrbno načrtovan. Več napadalcev je napadlo javne zgradbe v mestu, med drugimi tudi glavno policijsko postajo, in elektrarno v bližnjem kraju Dibis, pri čemer so ubili najmanj deset zaposlenih. Spopadi so se nato nadaljevali na ulicah v več okrožjih. Po besedah guvernerja, so napad, ki so ga uspešno odbili, po ukazu vrha IS izvedli pripadniki speče celice, ki je čakala na priložnost.

Poročila o številu ubitih se razlikujejo od medija do medija, po poročanju AFP je umrlo 22 ljudi, Reuters poroča o šestih ubitih policistih, dveh uslužbencih elektrarne in 12 skrajnežih.

Varnostne razmere v mestu so nemudoma poostrili. Oblasti so uvedle policijsko uro in prebivalcem ukazale, naj ne zapuščajo domov.

Kirkuk je od Mosula, kjer se odvija velika bitka proti Islamski države, oddaljen približno 180 kilometrov. Obveljalo je, da so poskušali džihadisti z napadom na mesto preusmeriti pozornost od glavnega bojišča, kjer se kurdske in iraške sile ob podpori koalicije pod vodstvom ZDA nezadržno približujejo obrobju Mosula.

Sam Kirkuk sicer velja še za eno tempirano bombo. Glavno mesto z nafto bogate istoimenske province je versko in etnično raznoliko in si ga lastita tako Erbil kot tudi Bagdad. Poleti 2014 so kurdske sile izkoristile priložnost in ga zavzele. Po porazu IS pa bi lahko v ospredje znova prišla stara nesoglasja in druge geostrateške ambicije, z njimi pa bi se odprlo novo bojišče.

Drugo največje iraško mesto je IS zavzela junija 2014 in takrat razglasila kalifat. Mesto, kot poroča naš poročevalec s terena Boštjan Videmšek, brani od 4000 do 7000 borcev IS, ki jih obkroža 30.000 pripadnikov kurdskih in iraških sil, tem pa so se pridružili še pripadniki iraških šiitskih milic in številni prostovoljci. Ko se bodo pridružile napadu na drugo največje iraško mesto tudi enote z juga, se bo to število po pričakovanjih (najmanj) podvojilo.

Foto: Delil Souleiman/AFP

S stopnjevanjem ofenzive pa narašča tudi število ljudi, prisiljenih v beg. Po navedbah Združenih narodov je v prvih treh dneh ofenzive moralo svoje domove zapustiti 5640 ljudi. »Število ranljivi ljudi, ki se umikajo na varno, bo najverjetneje še večje, ko se bodo spopadi pomaknili bližje urbanim območjem,« je ocene ZN javnosti predstavil iraški premier Haider al Abadi in dodal, da je v Mosulu še vedno 1,2 milijona ljudi. Humanitarne organizacije se bojijo, da bo ofenziva sprožila eksodus ravno v času zime, prostora pa je premalo (v Delu jutri preberite reportažo Boštjana Videmška iz begunskega taborišča nedaleč od Mosula).