Putinove protiletalske rakete za Sirijo

Sestrelitev ruskega vojaškega letala na turško-sirski meji je bila točno tak incident, ki bi se ga morali Ankara in Moskva, z njima pa tudi Nato in Rusija na daleč izogibati. Kaj je bilo Turčiji, da se je prav zdaj odločila za tako tvegano potezo, najbrž nikoli ne bo povsem jasno. Kristalno jasno pa je, da bo imel dogodek, kljub previdni zadržanosti politikov, ki po prvem šoku že nižajo ton, zelo resne posledice.

Lahko se celo zgodi, da se bo »Islamska država«, ki jo imajo vsi akterji sirske krize ves čas na jeziku in proti kateri se menda vsi tudi bojujejo, na koncu zadnja smejala kot tisti tretji, ki jo bo najbolje odnesel. Kajti razmerja, predvsem pa nezaupanje med vsem proti Islamski državi nastopajočimi »zunanjimi« mednarodnimi silami se bodo v marsičem spremenila in nevarno zaostrila. To se utegne zgoditi celo v primeru, če se izkaže, da se je turški vojaški vrh za sestrelitev ruskega letala odločili zgolj iz notranjepolitičnih razlogov in zato, ker naj bi predsednik Erdogan po vseh besednih grožnjah Rusiji zaradi njenih letalskih napadov na turkmenske zaveznike Ankare moral pokazati tudi svojo vojaško odločnost. Logična posledica takega, četudi »zgolj« turško-ruskega incidenta bi namreč bila še bolj zagrizeno turško letalsko patruljiranje ob meji s Sirijo in s tem še večja možnost novih incidentov. Če pa je bila sestrelitev morda usklajen tudi z Natom, ker naj bi bilo treba nekoliko prizemljiti v Siriji previsoko letajočega Putina, pa bodo posledice še veliko hujše.

V obeh primerih je namreč jasno, da si ruski predsednik, ki se je v Sirijo odpravil predvsem zato, da bi tam demonstriral svojo moč in moč Rusije kot še vedo pomembne svetovne sile, ne bo dovolil, da bi ruske pilote ustrahovala neka »turška« letala. Prva rekacija je zato bila odločitev, da bodo ruske bombnike v Siriji po novem spremljali tudi bojni lovci, ki jih bodo ščitili pred napadi. Drugi odgovor, ki ga je izzivalna turška poteza Putinu ponudila kot na pladnju, pa je seveda okrepitev ruske protiletalske obrambe v Siriji. Ruski predsednik, ki je že v ukrajinski krizi z bliskovitim odvzemom Krim Zahodu nesporno dokazal, kako taktično spretno zna izkoriščati tuje napake, si zanesljivo ne bo pustil vzeti priložnosti, ki mu jo je vojaško ponudila članica Nata, s tem ko je nepremišljeno sestrelila rusko bojno letalo.

»Triumf« z oznako S-400

V Moskvi so zato po prvem presenečenju ob sestrelitvi ruskega lovca bombnika, ki je tudi po trditvah Nata le za nekaj sekund kršil turški zračni prostor, turška raketa pa ga je zadela nad sirskim ozemljem, že napovedali, da bodo v svoja oporišča na severozahodu Sirije namestiti najsodobnejše ruske protiletalske izstrelke vrste S-400. Rakete, ki so menda izjemno učinkovite, naj bi po napovedi ruskega obrambnega ministra Sergeja Šoiguja najprej namestili v ruskem letalskem oporišču v Latakiji. Ker gre za enega najučinkovitejših protiletalskih sistemov na svetu, se zahodni vojaški strategi po pisanju Spiegla že bojijo, da utegne Rusija s to svojo potezo nevarno prevzeti nadzor nad sirskim nebom. Rakete vrste S-400 »triumf«, v Natovi terminologiji znane kot SA-21 »growler«, namreč po zaslugi izjemno zmogljivega radarja zlahka izsledijo in uničijo cilje v oddaljenosti do 400 kilometrov in do 27 kilometrov visoko, kar pomeni, da pred tovrstnimi izstrelki niso varna ne super hitra lovska letala ne izvidniška brezpilotna, ki ponavadi letijo zelo visoko. Isto naj bi veljalo tudi za manevrirne in balistične rakete, po nekaterih podatkih pa naj bi bil sistem sposoben izslediti in sestreliti tudi tako imenovana »nevidna« letala.

Zmeda postaja popolna

V zahodnih vojaških krogih zdaj sicer pravijo, da naj bi Rusi tovrstni protiletalski sistem nameravali v Sirijo namestiti že sredi novembra, torej še pred turškim letalskim incidentom, kar pa zdaj ni več pomembno. Dejstvo je, da je »turški incident« Putinu v veliki meri olajšal delo, vojaško pa celo upravičil potezo, po kateri bodo že tako zapletene razmere na sirskem nebu zagotovo še veliko bolj zmedene in nepredvidljive. Ne le za turško letalstvo, ki je z izgovorom, da sodeluje v ameriški koaliciji, tako ali tako napadalo predvsem položaje kurdske PKK in ščitilo Erdoganove interese, ampak tudi za vso ameriško koalicijo in njene letalske akcije.

Vrhovni poveljnik Natovih sil Philip Breedlove je že septembra, ko so Putinova letala šele začela napadati položaje Islamske države, svaril pred nekakšno »rusko cono prepovedi poletov«, ki bi jo Rusija s svojo vojaško prisotnostjo utegnila v vzhodnem Sredozemlju vzpostaviti tako rekoč za vse zahodne letalske sile. Zdaj se je tem strahovom pridružil še strah, da bo Rusija, ki se je v času jedrskih pogajanja z Iranom držala nazaj, svoje protiletalske sisteme prodala tudi zavezniškemu iranskemu letalstvu, s tem pa med drugim močnom ogrozila tudi učinek in domet izraelskega letalstva.

ISIS kot postranska zadeva

Znano je, da so izraelska letala, predvsem iz strahu, da bi se Jeruzalemu sovražni Hezbolah v sirski krizi s pošiljkami orožja in raket preveč okrepil, v preteklosti večkrat poletela nad Sirijo in Irak, kjer so bombardirala predvsem položaje Izraelu nevarnih (Hezbolahovih) »teroristov«. Po novem Izraelci tega ne bi več mogli početi. Povsem logično, vojaško pa stoodstotno zanesljivi je zato pričakovati, da bo ruska vojaška poteza z namestitvijo protiletalskega raketnega sistema v odgovor sprožila ustrezno dodatno oboroževanje vseh ostalih v sirsko krizo vpletenih sil. To pa bo ob vsej zmedi mednarodnih in regionalnih akterjev, ki s svojimi letali v Siriji streljajo tako rekoč na vse strani (samo na ISIS bolj malo), le še povečalo nevarnost konflikta neprimerno večjih razsežnosti od »turško-ruskega« incidenta. In Islamska država pri tem ne bo igrala prav nobene vloge več. Še za povod ne bo.