Razglasili zmago nad IS v Mosulu

Predsednik iraške vlade Haider al Abadi je napovedal obisk zahodnega Mosula in ljudi pozval k slavju. Preuranjeno?

Objavljeno
30. junij 2017 15.31
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek
Osem mesecev po začetku velike ofenzive iraških vladnih sil, kurdskih pešmerg, šiitskih milic­ in mednarodne koalicije pod vodstvom Združenih držav je Mosul tako rekoč osvobojen. V ruševinah starega dela mesta­ na zahodnem bregu Tigrisa se menda skriva le še okoli sto pripadnikov samooklicane Islamske države.

Kljub optimističnim, celo evforičnim izjavam vodilnih iraških politikov s predsednikom vlade Haiderjem al Abadijem na čelu, ki je že v četrtek popoldne dejal, da »fiktivna država ne obstaja več«, in tako razglasil konec prav v porušeni in zdaj s pripadniki posebnih enot iraške vojske zasedeni veliki mošeji Al Nuri pred tremi leti razglašenega kalifata, bitka za drugo največje iraško mesto še ni končana.

Spopadi se nadaljujejo

Včeraj dopoldne so na dober kvadratni kilometer velikem območju v starem mestnem jedru, kjer je v navzkrižnem ognju in neopisljivo grozljivih razmerah ujetih okoli 50.000 civilistov, še vedno potekali srditi spopadi med pripadniki iraških elitnih protiterorističnih enot (Zlata divizija) in preostalimi borci Islamske države, ki se bodo brez dvoma borili do zadnjega moža. Druge izbire nimajo. Predaja ne pride v poštev − umik ni mogoč. Iraške sile so že pred dnevi blokirale vse izhode iz starega dela mesta, beg v vzhodni del pa preprečuje reka Tigris.

Po trditvah iraških virov so med pripadniki IS, ki še vztrajajo na »frontni črti« – ruševine, ozke ulice, podzemni predori, strehe (ostrostrelci) –, le še tujci in otroci, ki so prisiljeni v bojevanje. Iraški vojaki, ki se vračajo z bojišča, pripovedujejo o najstnikih, oboroženih s samomorilskimi pasovi, in o razpadajočih truplih, ki ležijo po starem delu mesta. Pripovedi iraških vojakov spominjajo na zgodbe iz druge svetovne vojne. Tudi izgube − na vseh straneh − so podobno velike.

Iraška Zlata divizija, ki je na bojiščih − tako rekoč brez predaha − že skoraj leto in pol, v tem času pa se je bojevala z IS v Ramadiju, Faludži, Tikritu in nekaterih drugih iraških mestih, je že pred odločilnimi boji v zahodnem Mosulu izgubila skoraj­ polovico mož. Podobno velja za opremo. To je bil tudi eden izmed razlogov, da so se iraške oblasti po vojaško sicer razmeroma nezahtevnem zavzetju vzhodnega dela Mosula odločile za krajši premor, ki pa je omogočil počitek in »regrupiranje« tudi pripadnikom skrajne sunitske milice.

Trpljenje civilnega prebivalstva

V obdobju, ko se veliko govori o »ključni vojaški zmagi v boju z Islamsko državo« in »koncu kalifata«, v ozadju tako političnih kot medijskih poročil ostaja strahovito trpljenje civilnega prebivalstva, ki je dejansko postalo »postranska škoda« največje vojaške operacije v Iraku po ameriško-koalicijski invaziji ter okupaciji marca 2003, ki jima je sledila nikoli končana državljanska vojna. Tudi v Mosulu, svojčas sunitski utrdbi in enem od središč upora proti tujim vojskam, kjer civilno prebivalstvo dobrih štirinajst let ni imelo možnosti svobodno zadihati.

Najprej zaradi okupacije, potem zaradi sektaških spopadov in vzpona iraške Al Kaide (predhodnice Islamske države), nato pa zaradi agresivno maščevalne šiitske vladavine Bagdada, zaradi katere je del prebivalstva (predvsem v zahodnem delu mesta) sprva sprejel prihod Islamske države z odobravanjem – kot nekakšno sunitsko vojsko. A ta se je po nekaj mesecih »taktičnega miru« hitro in brutalno obrnila tudi proti tistim ljudem, ki so mednarodno zasedbo skrajnih islamistov, ki jo vodijo nekdanji častniki razpuščene vojske Sadama Huseina in pripadniki prav tako »razpuščene« stranke Baas, pričakali z odprtimi rokami. Strahovladi Islamske države sta sledila velika vojaška operacija vladnih sil in strah pred ponovnim maščevalnim pohodom šiitskih milic, ki ga za zdaj ni mogoče izključiti. Svoje sta »naredila« tudi koalicijsko bombardiranje in uporaba izstrelkov s prepovedanim belim fosforjem.

Mosul je v času »osvobodilne« ofenzive zapustilo več kot 800.000 ljudi. Nekaj manj kot 200.000 se jih je do zdaj vrnilo domov – a velika večina v vzhodni, v spopadih bistveno manj porušeni del mesta. Fizična obnova mesta bo dolgotrajna, politično zelo občutljiva, čustveno nemogoča, metafizično pa zaradi številnih globokih odprtih ran dovzetna za nastanek in razcvet novih skrajnih skupin in – ­konfliktov.

»Pred več kot milijonom ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domove, in pred tistimi, ki so ostali v Mosulu in preživeli brutalnost Islamske države ter se borili, da so dobili nazaj svoje mesto, je še veliko težkih mesecev,« je včeraj povedala Wendy Taeuber, direktorica iraške pisarne International Rescue Committee, ki pravi, da orožje v Mosulu še nekaj časa ne bo potihnilo. »Kljub izjavam oblasti, da je Mosul osvobojen, IS še vedno nadzira nekaj območij v starem mestnem jedru. Spopadi se nadaljujejo. Človeška življenja so še naprej ogrožena,« je dodala.

Sledita bitka za Tal Afar in zaostritev spopadov v Raki

Poveljnik elitnih protiterorističnih enot iraške vojske, generalpolkovnik Talib Šagati, je včeraj povedal novinarjem, da so njegovi možje zelo veseli. Prepričan je, »da bo trajalo le še nekaj dni, da bo osvobojen prav vsak košček Mosula«, pri tem pa opozoril, da bo celotno mesto najprej treba zavarovati in razminirati. Bombe so povsod. Hkrati je pod nadzorom IS še pol ducata manjših iraških mest in Tal Afar, ki bo verjetno naslednja in zaradi svoje etnične sestave zelo kompleksna velika bitka.

Po osvoboditvi Mosula se bo gotovo zaostril tudi pritisk na IS v Raki, prestolnici padajočega kalifata, kjer so skrajneži prav tako obkoljeni z vseh strani.