Tiskane izdaje
Politična kriza v Venezueli je z volitvami v ustavodajno skupščino dokončno prerasla v resen notranji konflikt. Demonstracije proti vladi predsednika Nicolása Madura postajajo čedalje bolj nasilne, vladni odzivi vse bolj brezkompromisni. Zadržanosti ni več, razmere postopoma uhajajo izpod nadzora.
Dan po kontroverznem glasovanju je Venezuela čedalje globlje tonila v kaos. Voditelji opozicije, ki so volitve skupaj z večino državljanov bojkotirali, so v odzivu na razplet, ki ga je venezuelski predsednik razglasil za »največjo zmago revolucije v njeni 18-letni zgodovini«, napovedali nove protivladne proteste. Glasovanje, ki so ga po njihovih besedah zaznamovale množične prevare, so označili za nelegitimno, uradne podatke o 41-odstotni volilni udeležbi pa za navadno laž.
Od 20 milijonov volilnih upravičencev je na volišča, ki so v večini predelov države večji del nedelje samevala, po ocenah opozicije prišlo le kaka 2,5 milijona ljudi, in ne 8, kot prikazujejo uradni podatki. Po ocenah neodvisnih analitikov je glasovnice oddalo največ štiri milijone volivcev, kar je skoraj za polovico manj, kot na nedavnem neuradnem referendumu, na katerem je proti ustanovitvi ustavodajne skupščine glasovalo 98 odstotkov vprašanih.
Protestniki v Caracasu. Foto: AFP/ Ronaldo Schemidt
»Ne priznavamo tega lažnega procesa,« je dejal Henrique Capriles, eden predsednikovih najvidnejših političnih nasprotnikov, in prebivalstvo pozval, naj se v znak upora proti Maduru in »masakru«, ki je zaznamoval volitve, čim prej znova poda na ulice. V nasilnih izgredih je samo v nedeljo, na dan volitev, umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi tudi eden od kandidatov za vstop v na novo ustavljeno 545-člansko ustavodajno skupščine, ki bo predvidoma ta teden začela s pripravami na pisanje nove ustave. Predsednik trdi, da bo ta povrnila stabilnost in mir nazaj v venezuelski vsakdan. Kakšne spremembe se obetajo, nihče ne ve, domneva pa se, da bo Maduro proces izkoristil za krepitev svojega položaja.
Med izvoljenimi tudi predsednikova žena
Ustavodajno telo bo imelo velike pristojnosti, spreminjalo bo lahko zakone in omejevalo moč ali celo razpuščalo demokratično izvoljene institucije, po poročanju New York Timesa tudi institut predsednika republike, ki ga od leta 2013 zaseda Nicolás Maduro. A takšen razplet je zelo malo verjeten. Po rezultatih volitev sodeč, bodo v skupščini dobro zastopani predvsem ljudje iz predsednikovega najožjega kroga, članica, denimo, bo tudi njegova žena Cilia Flores, medtem ko bo opozicija iz procesa oblikovanja nove ustave povsem izločena. Veliko bolj verjetno je, poudarjajo analitiki, da bo novi organ kmalu sprejel ukrepe za dodatno zmanjšanje moči narodne skupščine, ki ostaja edina demokratično izvoljena institucija v rokah predsednikovih nasprotnikov.
Predsednik Maduro pred privrženci objema venezuelsko zastavo. Foto: AP/Ariana Cubillos
Madurovi privrženci in venezuelski vladni mediji se na te in ostale kritike odzivajo povsem brezbrižno. Poudarjajo, da bodo volivci vsako spremembo ustave tako ali drugače morali potrditi na referendumu in da strahovi o tem, da se Venezuela premika v smer diktature, nimajo podlage. Toda zanašanje na vzdržnost demokratičnega procesa v razmerah, v katerih se je znašla država, je iluzorno, sploh ko ena stran obtožuje drugo množičnih volilnih prevar. Predsednik v nedeljo ni dolgo čakal z izjavami, ki so zgolj potrdile strahove o tem, da se v ozadju njegovih odločitev dejansko skriva poskus kopičenja moči. Člane novoizvoljene skupščine je namreč pozval, naj predstavnikom narodne skupščine – torej opoziciji – odvzamejo pravico do imunitete, in s tem omogočijo, da se jih lahko postavi pred sodišče.
Napoved novih protestov
Opozicija je za sredo, dan ustanovne seje ustavodajne skupščine, napovedala nove množične demonstracije v Caracasu, s čimer se je odločila, da bo ignorirala prepoved javnih zborovanj, ki jo je pred dnevi sprejela venezuelska vlada. Varnostne sile, med katerimi je čedalje več pripadnikov vojske, so proteste v zadnjih dneh poskušale zatreti v kali, tako z uporabo solzica kot gumijastih nabojev, še preden so te lahko prerasli v resnično množična zborovanja. A intenzivnost spopadov je po poročanju zahodnih medijev medtem samo še naraščala, razmere na ulicah pa so vedno bolj spominjale na vojno stanje.
Mednarodna skupnost se je po pričakovanjih ostro odzvala na najnovejše dogajanje in na volitve, ki jih tako rekoč vsa regija in ves razviti svet vidita kot poskus spodjedanja demokracije. Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva so sporočili, da razmišljajo o širitvi sankcij proti državi, ki bi lahko vključevale tudi prepoved uvoza venezuelske nafte, medtem ko so predstavniki latinskoameriških držav za prihodnji teden sklicali sestanek zunanjih ministrov, v celoti posvečen krizi v Venezueli. Evropska komisija je izrazila resne pomisleke glede legitimnosti glasovanja in dejala, da je to potrdilo preokupacijo EU z usodo demokracije v Venezueli. Bruselj je nakazal, da izida nedeljskih volitev ne bo mogel priznati.
