Tiskane izdaje
Pariz – Tokratno »normandijsko« srečanje voditeljev Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine je bilo prvotno namenjeno pogovorom o premirju v Ukrajini, toda v francoski prestolnici so bile v ospredju tudi obtožbe ruskega bombardiranja sirske opozicije in civilistov.
Nemčija in Francija skupaj z ZDA, Veliko Britanijo, Turčijo, Saudsko Arabijo in Katarjem od Rusije zahtevata pojasnilo o teh obtožbah. »Te vojaške akcije prinašajo še večje zaostritve in bodo povzročile še več ekstremizma in radikalizacije. Rusko federacijo pozivamo, naj takoj konča napade na sirsko opozicijo in civiliste ter svoja prizadevanja usmeri v boj proti Islamski državi,« piše v skupnem sporočilu omenjenih držav. »Sirska opozicija ima našo podporo, ne smemo pozabiti, kaj se je v preteklih letih dogajalo v Siriji,« je v Parizu povedala nemška kanclerka Angela Merkel.
Mirni september
Merklova pa je pred pariškim srečanjem poudarila, da je sirsko krizo mogoče reševati le v sodelovanju z Rusijo. Nemčija že vse od ruske aneksije Krima enako verjame za ukrajinsko krizo, skupaj s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom sta tudi petkove pogovore ocenila za pozitivne. Pomaga tudi, da v vzhodni Ukrajini že dolgo niso imeli tako mirnega meseca, kot je bil letošnji september.
Sprte strani zdaj govorijo celo o umiku lažjega topniškega orožja s prve bojne črte, o težkem so se skladno z dogovori iz Minska že prej. Čeprav morajo te obljube šele uresničiti, se možnosti zdaj zdijo večje. Sporne so še vedno za konec meseca napovedane lokalne volitve, saj so proruski uporniki na svojih zasedenih območjih do zdaj želeli organizirati svoje, po besedah nemške kanclerke pa se je ruski predsednik strinjal, da jih je treba organizirati skladno z ukrajinsko zakonodajo.
Uporniki ukrajinski vladi še ne dovoljujejo nadzora nad mejnimi prehodi, ta pa na njihovih območjih ne plačuje pokojnin in vzdržuje bančnega sistema. Nemčija in Francija se zavzemata tudi za večjo navzočnost človekoljubnih organizacij na območje vzhodne Ukrajine, saj bi tamkajšnji prebivalci med približevanjem zime potrebovali vso pomoč, ki je na voljo.
Z druge, sirske fronte zato prihajajo poročila, da je sirski predsednik Bašar al Asad pripravljen sodelovati na »neobvezujočih« mirovnih pogajanjih pod pokroviteljstvom Združenih narodov, kot je v petek v razpravi na generalni skupščini OZN povedal sirski zunanji minister Valid Mualem. Nemška kanclerka in francoski predsednik pa sta v Parizu jasno pokazala nestrinjanje z njegovo nadaljnjo osrednjo vlogo v državi.
Veliko odprtih vprašanj tudi o Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin je po mnenju Zahoda torej eden najpomembnejših akterjev v ukrajinski krizi, novo zanimanje »normandijskih« kolegov iz Nemčije, Francije in Ukrajine pa si je prislužil tudi s posredovanjem v Siriji.
Putinove »normandijske« sogovornike, poimenovane po prizorišču prvih pogovorov kanclerke Angele Merkel ter predsednikov Françoisa Hollanda, Petra Porošenka in Vladimirja Putina v francoskem Château de Bénouville junija lani, Sirija še posebej zanima tudi zato, ker vso Evropo prizadeva beg žrtev sirske državljanske vojne. Kanclerka, ki je dobro preživela mednarodno finančno in evrsko dolžniško krizo, je v velikih težavah, saj ji sočutje do beguncev zmanjšuje priljubljenost med vse bolj prestrašenim prebivalstvom. Tudi po zaprtju meja vsak dan prihajajo novi tisoči beguncev in nemške oblasti poročajo o prenapolnjenih zatočiščih ter številnih incidentih.
Putin naj ne sprejema odločitev sam
Tako kot v ZDA, Franciji, Turčiji, Saudski Arabiji in Katarju tudi v Nemčiji želijo od ruskega predsednika pojasnilo za obtožbe, da njegova letala bombardirajo prav tiste, ki že zdaj bežijo iz države. Zahodni viri obtožujejo ruska vojaška letala bombardiranja domačih nasprotnikov sirskega predsednika Bašarja al Asada in ne klavcev Islamske države, kot so v Moskvi napovedovali prej. Iz New Yorka je tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pozval Putina, naj v Siriji ne sprejema »osamljenih odločitev«.
V nastopu na generalni skupščini Združenih narodov je nemški vodja diplomacije zahteval tudi konec »brutalnosti Asadove diktature«, čeprav je Rusija svojemu zavezniku doslej stala ob strani. »Imamo skupne cilje: ohranitev ozemeljske celovitosti Sirije ter vrnitev mirnega sožitja vseh etničnih in verskih skupin,« je Steinmeier izrazil upanje, da se lahko s temi cilji strinjajo vsi vpleteni. »Še enkrat rečem: ob takšni človeški katastrofi, kot se dogaja v Siriji, smo vsi sosedje!«
Do deset tisoč beguncev, ki vsak dan vstopijo v Nemčijo, potrjuje te besede in ozračje v državi se ob poročilih o pretepih in islamskih izpadih ponekod že obrača proti njim. V četrtek zvečer je s še ostrejšimi besedami kot doslej presenetil notranji minister Thomas de Maizière, ki zdaj pravi, da postajajo begunci čedalje zahtevnejši in se celo pritožujejo nad hrano in prenočišči. »Ko gredo iz zatočišča, si naročajo taksije in imajo presenetljivo veliko denarja, da se lahko prevažajo na stotine kilometrov po Nemčiji,« je povedal v televizijski oddaji. Bremenska političarka iz stranke zelenih Anja Stahmann je temu nasprotovala, po njenem so novi begunci še naprej zelo hvaležni za vsako pomoč.
Mirnejši september na vzhodu Ukrajine
V takšnem položaju bi bili francoski, nemški in drugi voditelji zagotovo hvaležni za rusko pomoč, če ne bi še naprej kazalo, da predsedniku Vladimirju Putinu le malo zaupajo. V mnenjski javnosti krožita dve nasprotni razumevanji njegovega posredovanja na Bližnjem vzhodu.
Najbolj ogorčeni nasprotniki Putina obtožujejo, da zlorablja stisko zahodnih držav, in celo, da jo je pomagal orkestrirati, zdaj pa stopa naprej po poti nasprotovanja liberalnim demokracijam Evrope in sveta. Drugi so prepričani, da ruski predsednik deluje iz šibkosti in ne iz moči: Bašar al Asad je eden zadnjih ruskih bližnjevzhodnih zaveznikov, islamski fanatiki grozijo tudi njegovi državi, ruski voditelj pa naj bi sprevidel, da Kitajska z vse večjimi gospodarskimi težavami ne bo postala nadomestni trg za rusko nafto in plin. In res naj bi Gazprom z njima spet oskrboval zahodno in srednjo Evropo prek Ukrajine, in tudi to državo, ter spoštoval zahteve EU po preprečevanju monopolov. V evropskih prestolnicah pričakujejo tržne, torej nizke cene.
Številna vprašanja ostajajo odprta tudi o Ukrajini, še posebno lokalne volitve in dostop mednarodnih opazovalcev na območja, ki jih zasedajo proruski uporniki, a so bili v Parizu zbrani voditelji vseeno zadovoljni z nadaljevanjem pogovorov o tem.
September je bil na ukrajinskem vzhodu tudi precej mirnejši od mesecev pred tem, zato morda ne preseneča, da je francoskega predsednika Françoisa Hollanda, kanclerko Angelo Merkel in verjetno tudi ukrajinskega predsednika Petra Porošenka enako zanimalo, kaj si želi ruski predsednik Vladimir Putin doseči na svoji na novo odprti sirski fronti. Tudi francoski predsednik je poudaril, da hočejo pri iskanju politične rešitve sodelovati z Rusijo in Iranom, z Nemčijo ob svoji strani pa še, da Asad v prihodnosti ne sme igrati takšne vloge, kot jo igra zdaj.
