Tiskane izdaje
Svetovni mediji so prejšnji teden množično povzemali poročanje izraelskega portala Ynet o ruski vojaški intervenciji v Siriji, kar se je izkazalo za neresnično trditev za potrebe propagandne vojne. Kar zadeva Sirijo, ruska stran trenutno usmerja vse sile v diplomatsko reševanje krize in snubi evropske države v svojo koalicijo za boj proti Islamski državi.
Ruski pogoj je sodelovanje s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom in sirsko vojsko. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova imajo Združene države Amerike natančne informacije o položajih Islamske države, vendar jih ne napadajo. V ameriški koaliciji proti Islamski državi sicer poleg Turčije, ki izrablja svoj položaj predvsem za napade na Kurde, sodelujeta še Francija in Velika Britanija.
»Nekateri naši kolegi, ki so člani te koalicije, nam govorijo, da imajo včasih informacije o položajih islamistov, vendar jih Američani nočejo napasti,« je poudaril Lavrov. »Če je boj proti terorizmu prioriteta, je treba pustiti ob strani oportunistične cilje, kot je sprememba režima v Siriji,« je dodal. Na svojih tiskovnih konferencah že več let opozarja, da v Siriji ni »borcev za svobodo«, kot so jih predstavljali zahodni mediji, pač pa izključno islamski skrajneži.
Destabilizacija
Po trditvah generalpolkovnika Igorja Serguna, vodje glavne obveščevalne službe generalštaba ruskih oboroženih sil (GRU), je IS tako kot Al Kaida proizvod Zahoda, ki ga uporabljajo za destabilizacijo držav, v katerih se upirajo zahodnemu imperializmu. Da so v Washingtonu že pred leti predvideli nastanek Islamske države na vzhodu Sirije in nevarnost njene širitve v Irak, razkriva tajni dokument ameriške vojaške obveščevalne službe iz leta 2012, katerega objavo je po sodni poti dosegla ameriška civilnodružbena organizacija Judicial Watch. Tovrstna opozorila so v zahodnih medijih vsaj do zdaj veljala za rusko propagando in teorijo zarote.
»Rusija je bila glede rešitve krize v Siriji pripravljena sodelovati z Zahodom že od leta 2012, vendar so bile ZDA in Velika Britanija zainteresirane izključno za odstranitev Asada,« je poudaril nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari. »Problema z begunci ne bo mogoče rešiti zgolj z zagotavljanjem zatočišča zanje. Rešitev je nekje drugje. Obstajajo namigi na morebitna pogajanja med Rusijo in ZDA glede reševanja sirske krize. To je dobro,« je tudi finski predsednik Sauli Niinistö zdaj priznal, da je Zahod naredil veliko napako, ker že zdavnaj ni prisluhnil Rusiji.
Razkol
Za Združene države Amerike, Saudsko Arabijo in Turčijo je še naprej glavni cilj strmoglavljenje Asada in v nedavnem telefonskem pogovoru je ameriški državni sekretar John Kerry ruskemu kolegu spet izrazil nezadovoljstvo, ker Rusija in Iran še naprej podpirata sirski režim. Po poročanju Bloomberga je v ZDA nastal razkol med tistimi, ki menijo, da bi bilo treba sodelovati z Rusijo, in tistimi, ki jo želijo še naprej potiskati v kot. Obama tako menda sploh ni bil seznanjen s potezo ameriškega zunanjega ministrstva, ki je pritisnilo na Grčijo in Bolgarijo z zahtevo, naj ruskim letalom, namenjenim v Sirijo, prepovesta prelete čez svoj zračni prostor.
Po trditvah ruskega predsednika Vladimirja Putina je Asad že privolil v nove volitve in delitev oblasti z nesalafitsko opozicijo, o čemer je uradna Moskva menda na dolgo in široko razpravljala z uradnim Washingtonom, Ankaro, Kairom in celo Rijadom. Rusija bo storila vse, da Sirija ne postane druga Libija. »Rusija verjame, da je Sirska vojska edina sila, ki se lahko učinkovito spopade z Islamsko državo. Seveda bo Rusija za spopad s tem nevarnim fenomenom še naprej zagotavljala podporo sirskim oblastem,« je poudaril Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Rusija je zadnje dni v sirsko pristanišče Latakija po morju in po zraku pripeljala ogromno vojaške opreme in celo ladij, v Sredozemskem morju pa pripravila vojaške vaje, kar je še podkrepilo ugibanja o obsežni ruski vojaški intervenciji v Siriji. Lavrov zagotavlja, da so vaje ruske mornarice v popolnem soglasju z mednarodno zakonodajo, dobave vojaške tehnike pa skladne z veljavnimi pogodbami. »Rusko orožje dostavljamo v Sirijo za boj proti terorizmu, v dvostranskih pogodbah pa so določbe, ki prepovedujejo njegovo uporabo za druge namene,« je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Tipični Putin?
»Govorice o ruski vojaški intervenciji v Siriji so nesmisel. Moskva se ne bo vpletla v nov Afganistan,« je zavrnil ugibanja geopolitični analitik Pepe Escobar in dodal, da kar 66 odstotkov ruske javnosti nasprotuje ruski vojaški intervenciji celo v sosednji Ukrajini, kaj šele v Siriji. Nekdanji ruski vojaški oficir in zdaj bloger The Saker je poudaril, da Rusija ni svetovni policaj, nima od sto do tisoč vojaških baz po svetu, pač pa vojsko, ki je sposobna ukrepati v radiju največ tisoč kilometrov od ruske meje. Poudaril je, da ruski predsednik sploh nima mandata, da bi poslal rusko vojsko na intervencijo v tujo državo. »Priča smo tipičnemu Putinu. Zahodni voditelji ponavadi sprejemajo ukrepe, ki so vidni daleč naokoli in imajo takojšnje, vendar kratkotrajne učinke, Putin pa pusti nasprotnikom, da si sami prizadenejo čim več škode, potem pa začne postopoma intervenirati,« je sklenil The Saker.
Tako on kot številni drugi ruski komentatorji pišejo, »da je Nemčija presenetljivo obrnila hrbet Združenim državam Amerike«, v podkrepitev pa navajajo petkovo napoved nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja o začetku prizadevanj za konec državljanske vojne v Siriji, ki jo je dal na srečanju z ruskim in francoskim zunanjim ministrom, ter izjavo nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen, ki je pozdravila večjo vpletenost Rusije v reševanje problema z Islamsko državo. V Evropi naj bi bili po novem pripravljeni celo na sodelovanje z Asadom, kar je posledica begunskega pritiska.
V Rusiji je za zdaj dobilo azil tisoč sirskih beguncev, pripravljeni pa so jih sprejeti še več, je poudaril predsedniški odposlanec za otrokove pravice Pavel Astahov. »Naše ozemlje, naša kultura, naša zgodovina in celo naša socialna situacija lahko prenesejo tak pritisk, kar so dokazali že begunci z vzhoda Ukrajine,« je poudaril Astahov. Lani se je v Rusijo zateklo kar milijon beguncev iz Ukrajine, vendar je bilo to v korporativnih medijih deležno bolj malo pozornosti.
