Tiskane izdaje
Turška vojska je skupaj s približno tisoč pripadniki različnih sirskih uporniških skupin danes na severu Sirije nadaljevala operacijo Ščit Evfrata, ki je namenjena obračunu z enotami Islamske države ter razbitju kurdskega avtonomnega območja Rojava.
Medtem ko so se turški tanki in pripadniki posebnih enot po osvoboditvi in »zavarovanju« obmejnega mesta Jarablus zaustavili približno devet kilometrov znotraj sirskega ozemlja, so na sirskem podeželju že izbruhnili prvi resnejši spopadi med koalicijo sirskih uporniških milic na čelu s ponovno »prebujeno« Sirsko svobodno vojsko (FSA) ter Sirskimi demokratičnimi silami (SDF), ki jih večinoma tvorijo pripadniki kurdske milice YPG. Ti kljub turškim grožnjam in ameriškim »navodilom« dela svojih enot, ki je pred tedni že prestopil zahodni breg reke Evfrat in osvobodil mesto Manbidž, še vedno niso povlekli nazaj na vzhodni breg reke. Evfrat, ki pri Jarablusu iz Turčije vstopi v Sirijo, predstavlja nekakšno rdečo linijo turškega »toleriranja« vojaškega pohoda sirskih Kurdov, ki so po številnih uspešnih bitkah s samooklicano Islamsko državo na krilih ruskih bombnikov in ameriške logistične ter politične podpore hoteli čim hitreje povezati vse tri kurdske province na severu Sirije in jih povezati v avtonomno področje Rojava.
Po podatkih turških medijev je v Sirijo vstopilo okoli 350 turških vojakov in 150 pripadnikov posebnih enot. Včeraj so v okolic Jarablusa potekali srditi spopadi. V zraku so bila koalicijska letala. Iz okoliških gričev se je širil gost črn dim. Med invazijo so bili ubiti trije pripadniki sirskih upornikov. Turški vojaški analitik Metin Gurcan meni, da bo turška vojska v Siriji ostala dva do tri tedne, vse pa je odvisno od tega, ali bodo »sirski Kurdi vojaško izzvali turške sile«. »Islamsko državo je potrebno v celoti 'očistiti'. To je absolutno nujno. A za nas to ni dovolj. YPG na tem področju ne sme zamenjati IS. Tega ne smemo dovoliti,« je turški obrambni minister Fikri Isik včeraj povedal za turško televizijo NTV.
Alkimija
Turški politiki v zadnjih dneh niti približno niso skrivali, da je eden glavnih ciljev strateško izjemno pomembnega turškega vojaškega posredovanja v Siriji, ki bo imelo dolgoročne posledice, preprečitev kurdske avtonomije, pri tem pa so dobili jasno podporo iz Washingtona, kot vse kaže pa tudi iz Moskve, ki je sirske Kurde več mesecev skupaj z režimom sirskega predsednika Bašarja al Asada uporabljala kot podizvajalce svoje politike na Bližnjem vzhodu. Ravno dogajanje v Siriji bo ena ključnih tem (ponovnega) srečanja ameriškega in ruskega zunanjega ministra Johna Kerrya in Sergeja Lavrova v Ženevi, kjer naj bi Washington in Moskva »uskladila bojevanje proti Islamski državi«. Da je Turčija, katere geostrateška vloga se je po spodletelem poizkusu vojaškega državnega udara pred poldrugim mesecem močno povečala, v tem trenutku ključna zaveznica tako Združenih držav kot Rusije, dokazuje tudi napovedani obisk načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova pri svojem turškem kolegu Hulusiju Akarju. Še pred nekaj meseci, ko je po turški sestrelitvi ruskega letala med državama vladala resna napetost, bi bilo takšno srečanje popolnoma nepredstavljivo, s spremenjenih – nova diplomatska normalnost – okoliščinah pa se sproti ustvarjajo nova zavezništva in turško-rusko ter seveda tudi ameriško-rusko (konflikt ZDA in Rusije je vsaj na Bližnjem vzhodu absolutno precenjen) utegneta biti ključna v zadnji fazi sirske vojne.
Napad na turški strani meje
Toda turški poseg v Siriji bo gotovo vplival tudi na že tako krhke varnostne razmere v Turčiji. Pričakovati je povečano število samomorilskih napadov s strani Islamske državi, zaostrovale pa se bodo tudi razmere na jugovzhodu države, kjer po spodletelem puču in množičnim čistkam, ki so mu sledile, kadrovsko precej oslabljena turška vojska že več mesecev bije s pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) in tudi kurdskim civilnim prebivalstvom. V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi današnji bombni napad na nadzorno točko turške policije v bližine pretežno kurdskega mesta Cizre, v katerem je bilo ubitih devet turških policistov, okoli 80 ljudi pa je bilo ranjenih. Bombnemu napadu je sledil strelski obračun med napadalci in policisti, turške oblasti pa so za napad nemudoma obtožile Kurdsko delavsko stranko. Njeni gverilci so v zadnjih mesecih izvedli kar nekaj podobnih napadov, ki so razmere na jugovzhodu Turčije le še poslabšali, državo pa pripeljali na rob vojne.
