Tiskane izdaje
Stockholmski mirovni inštitut Sipri v svoji najnovejši študiji ugotavlja hitro rast orožarskih poslov predvsem na Bližnjem vzhodu, vendar tudi v nekaterih predelih severne Afrike in v Aziji. Največji izvoznik orožja so še vedno ZDA.
Med kupci orožja na bližnjevzhodnih kriznih območjih prednjači bogata naftna kraljevina Saudska Arabija, ki si na leto za orožje iz proračuna lahko privošči več kot 80 milijard dolarjev in je zadnje čase izjemno pospešila uvoz. Razlog so razmere v Siriji in Iraku ter vse hujše napetosti z regionalnima sosedoma Iranom in Jemnom. Po podatkih Siprija je Saudska Arabija v primerjavi s prejšnjim petletnim obdobjem 2006−2010 v letih 2011−2015 svoje nakupe orožja povečala za kar 275 odstotkov. Trend rasti se kljub padajočim cenam nafte po ocenah stockholmskih strokovnjakov še kar nadaljuje. In to ne le v Saudski Arabiji, ampak tudi v takih manjših z nafto bogatih bližnjevzhodnih državah, kot so Združeni arabski emirati.
Ponoreli Bližnji vzhod
Zaradi vojn na ozemlju nekdanjih Sirije in Iraka se je prodaja težkega orožja samo na območju med Perzijskim zalivom in Bosporjem v zadnjih petih letih po podatkih Siprija v povprečju povečala za 61 odstotkov. Po površini velika, kljub vsemu le tridesetmilijonska puščavska kraljevina Saudska Arabija je v zadnjih petih letih od 2011 do 2015 pokupila kar sedemodstotni delež vsega svetovnega uvoza orožja (glej graf). V svetovnem merilu jo to uvršča na drugo mesto takoj za 1,3-milijardno Indijo (14 odstotkov). Nič manj oboroževalno obsedeni niso šejki v komaj petmilijonskih Združenih arabskih emiratih, ki so s 4,6-odstotnim deležem v svetovni trgovini z orožjem na četrtem mestu (takoj za milijardno Kitajsko s 4,7 odstotka), medtem ko je z begunci finančno menda preobremenjena evropska zaveznica Turčija s 3,4-odstotnim deležem v svetovnem uvozu orožja šesta (takoj za peto Avstralijo s 3,6 odstotka).
Po oceni Siprijevih strokovnjakov je bilo hitrorastoči trend nakupovanja orožja na Bližnjem vzhodu mogoče pričakovati. Regija se je znašal v vrtincu neobvladljivih regionalnih in internacionalnih konfliktov, ki jih še dolgo ne bo mogoče rešiti. Zlasti bogate naftne države v regiji imajo kljub nizkim cenam nafte za zdaj še vedno tako rekoč neomejena proračunska sredstva za nakupe orožja, kar se utegne po oceni Siprija v primeru trajno nizkih cen nafte hitro spremeniti, vendar pa bodo države kljub temu še vedno povsem odvisne od mednarodnega trga z orožjem. Kajti same tako rekoč nimajo omembe vredne orožarske industrije.
Med azijskimi državami se tudi zaradi krepitve kitajske vojaške moči in napetosti s Pakistanom najhitreje oborožuje Indija, ki svoje zračne sile ta čas posodablja predvsem z nakupi francoskih bojnih letal, večino orožja (skoraj 70 odstotkov) pa še vedno kupuje od Rusije in ZDA (14 odstotkov). V nasprotju s Kitajsk, ki hitro povečuje svoj izvoz orožja (uvoz je v letih od 2011 do 2015 zmanjšala s 7,1 odstotka svetovnega deleža na 4,7), se v tem delu sveta pospešeno oborožuje tudi Avstralija, ki zadnje čase na veliko posodablja predvsem svojo podmorniško floto.
Mehičani in sever Afrike
Onstran Atlantika je po Siprijevih podatkih med največjimi kupci orožja Mehika, ki je več kot potrojila svoj uvoz. Razlog je po oceni Siprija predvsem tako imenovana mamilarska vojna. Mehičani namreč za boj z mamilarskimi karteli kupujejo predvsem lažja vojaška oklepna vozila za zaščito policije in vojske pred lažjim pehotnim orožjem, ki je v zadnjih desetih letih v državi zahtevalo že več kot sto tisoč žrtev.
V Afriki hitrejše oboroževanje po oceni Siprija še vedno preprečuje predvsem revščina. Več kot polovica vseh nakupov orožja tako odpade predvsem na Maroko in Alžirijo, ki si zaradi relativno solidnih gospodarskih razmer nakupe orožja še lahko privoščita. V vse hitrejše oboroževanje ju ne silijo le vse bolj nevarni džihadistični skrajneži iz vrst Islamske države, ampak tudi vse hujše medsosedske napetosti in navzkrižja. Podsaharski del Afrike je po oceni Siprijevih strokovnjakov kljub dolgi vrsti kriz in razraščajočih se konfliktov večinoma še vedno prereven, da bi v svetovnih orožarskih poslih predstavljal pomembnejši delež, se pa kljub vsemu tam čedalje pogosteje kot prodajalci orožja pojavljajo Kitajci.
ZDA in Rusija še vedno prvi
Med izvozniki orožja so v svetovnem merilu še vedno daleč pred vsemi ZDA, ki obvladujejo več kot tretjino vseh poslov, svoj delež pa so v zadnjih petih letih še povečale za več kot petino. Američani orožje prodajajo predvsem na krizni Bližnji vzhod, med njihovimi najpomembnejšimi kupci pa so Saudska Arabija, Emirati in Turčija.
Na drugem mestu med izvozniki je s približno četrtinskim svetovnim deležem Rusija, ki izvaža predvsem v Indijo, na Kitajsko in v Vietnam, na tretjem mestu pa se je utrdila Kitajska, ki je z 88-odstotnim povečanjem svojega izvoza v zadnjih petih letih svoj delež v svetovnem merilu skoraj podvojila. Zahodnoevropske države Francija, Velika Britanija, Nemčija, Španija in Italija, ki skupaj obvladujejo približno petino svetovne trgovine z orožjem, so v zadnjih petih letih po podatkih Siprija nazadovale. Francoski izvoz orožja se je zmanjšal za deset odstotkov, nemški pa se je zmanjšal za skoraj polovico. Razlog je gospodarska kriza, zaradi katere je v proračunih čedalje manj državnega denarja za razvoj in tudi za nakupe dragega orožja. Tudi zato si nekatere evropske države (Nemčija, Francija) po podatkih Siprija zadnje čase močno prizadevajo, da bi jim uspelo čim več svojih oborožitvenih sistemov prodati na krizni Bližnji vzhod in v Azijo.
