Tiskane izdaje
»Pripravljajo se na nov preizkus rakete dolgega dosega. Dali so nam celo matematični izračun, ki po njihovih trditvah dokazuje, da lahko raketa doseže zahodno obalo ZDA,« je izjavil član odbora ruskega parlamenta za mednarodne odnose Anton Morozov, potem ko se je ravnokar vrnil z obiska v Pjongjangu.
Morozova je v petek citirala ruska tiskovna agencija RIA, pri tem pa nehote spomnila na pričakovanja visokega uradnika Cie, ki je svojim podrejenim naročil, naj bodo ta ponedeljek blizu telefona, ker da bi lahko Severna Koreja izvedla nov poskus. Ta dan, 9. oktobra, bodo namreč Američani praznovali Kolumbov dan, ker pa bodo Korejci že dan pozneje slavili rojstni dan svoje Delavske stranke, je pričakovani datum nove provokacije utemeljen na doslej že večkrat preizkušeni logiki.
»Kolikor razumemo,« je dejal Morozov, »nameravajo v bližnji prihodnosti izstreliti še eno raketo dolgega dosega. Na splošno rečeno so bojevito razpoloženi.«
Za povečavo kliknite na grafiko.
Morozov je poslanec desničarske Liberalno-demokratske stranke in se je, skupaj s še dvema poslancema ruske dume, mudil v Pjongjangu od 2. do 6. oktobra. Ruski parlamentarci so redki tujci, ki so bili v neposrednem stiku s severnokorejskimi uradniki, ker pa je Rusija ta trenutek država, z vodstvom katere je vodja Kim Džong Un v najboljših odnosih, je povsem logično, da so gostitelji Morozovu in drugim članom njegove odprave razkrili načrte za bližnjo prihodnost.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v sredo na mednarodnem forumu Ruski teden energije v Moskvi opozoril, da se »mora retorika obeh strani umiriti in da je treba najti način za vzpostavitev neposrednega dialoga med ZDA in Severno Korejo«.
»Bodimo odkriti: ali je možno sprožiti globalni napad s ciljem razorožitve? Da, možno je, toda ali bo z njim dosežen cilj? Na to vprašanje nima nihče odgovora, ker nihče ne ve zagotovo, kaj ima Pjongjang v rokah in kje ima, kar ima. To je zaprta država,« je dejal Putin.
Kaj je doseglo dobro desetletje pritiskov Zahoda na Severno Korejo zaradi njenega jedrskega programa? Ne dosti, Pjongjang ima danes v svojem arzenalu tudi vodikovo bombo. Foto: AFP
Dodal je, da mu je pokojni voditelj Kim Džong Il že na začetku 21. stoletja zatrdil, da ima Severna Koreja atomsko bombo. Ta država je svoj prvi jedrski poskus izvedla leta 2006. Odtlej zahodne sile, je opozoril Putin, vztrajno izzivajo Pjongjang, rezutat tega pa je, da ima Severna Koreja danes v svojem arzenalu tudi vodikovo bombo.
Toda rešitev krize na Korejskem polotoku je mogoča, verjame ruski predsednik, skriva pa se v skupnem akcijskem načrtu, o katerem bi se lahko uskladile ZDA in Severna Koreja. Ameriški predsednik Donald Trump, tako Putin, sliši vse, kar mu ruska stran govori o Severni Koreji. »O tem vprašanju smo se pogovarjali z njim in prisluhnil je našim argumentom,« je dejal ruski predsednik.
Reakcije ameriškega političnega in vojaškega vrha v primeru severnokorejskega poskusa, kakršnega je napovedal Morozov, ni mogoče predvideti. Trump je med četrtkovim pogovorom z vojaškimi poveljniki v zvezi s severnokorejsko grožnjo ponovil stavek, ki lahko pomeni vse ali nič: »Naredili bomo tisto, kar bo treba.«
Putin verjame, da je ameriški predsednik prisluhnil ruskim argumentom glede korejske krize. Foto: Evan Vucci/AP
