Tiskane izdaje
Damask − Tako sirska vlada kot opozicija sta podprli rusko-ameriški dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji, ki jo že skoraj pet let pretresa krvava državljanska vojna, v kateri je bilo ubitih že najmanj 260.000 ljudi, več milijonov pa je bilo prisiljenih pobegniti z domov. Mednarodna skupnost upa, da bo dogovor sprti strani vrnil za pogajalsko mizo v Ženevo.
Damask je sprejel pogoje dogovora, ki so ga včeraj dosegle ZDA in Rusija. S sirskega zunanjega ministrstva so sporočili, da bodo oborožene operacije prekinili, nadaljeval pa se bo boj proti skrajnim skupinam, kot sta Islamska država in Fronta al Nusra, pa tudi ostalim terorističnim organizacijam, poroča agencija AFP.
Že pred sirsko vlado je dogovor o prekinitvi sovražnost v Siriji načeloma podprla sirska opozicija, a le, če se bosta Rusija in Iran zavezala k spoštovanju prekinitve ognja in izvrševanju humanitarnih ukrepov. Kot je v sporočil opozicijski Visoki pogajalski odbor, ki se je sešel v Rijadu, je med drugim treba zagotoviti končanje obleganja mest in bombardiranja civilistov ter dostavo humanitarne pomoči.
Kot smo že poročali, so se ZDA in Rusija včeraj dogovorile, da bo prekinitev sovražnosti v Siriji začela veljati v soboto opolnoči po lokalnem času. Prekinitev spopadov bo sprva veljala za dva tedna, z možnostjo podaljšanja, iz nje pa bodo izvzete skrajne milice kot sta Islamska država in Fronta al Nusra ter ostale skupine, ki jih Združeni narodi uvrščajo na seznam terorističnih organizacij. Sirska vlada in opozicijske skupine se morajo o tem, ali bodo spoštovale prekinitev ognja, izreči do petka opoldne.
A po vrsti propadlih poskusov prekinitve sovražnosti v Siriji pričakovanja niso visoka, opozarja AFP. Uporniki dvomijo v dobro voljo Damaska, civilisti se bojijo, da bo njihovo upanje znova zaman, analitiki pa menijo, da bo sporazum težko uveljaviti. Kot poudarjajo, bo prekinitev ognja odvisna od dobre volje Rusije, Irana in oblasti v Damasku, piše STA.
Orožje bi moralo na nekaterih bojiščih v Siriji sicer potihniti že v petek, a se zaradi vnovičnega izbruha nasilja to ni zgodilo. Tako tudi niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje sicer zastalih mirovnih pogajanj o Siriji, predvideno za 25. februar. Poleg tega je tudi posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je sporočil, da srečanja še ne more sklicati, saj za priprave in vabila potrebujejo še deset dni.
Kot smo že poročali, se je skupina 17 držav sredi meseca v Münchnu dogovorila za končanje sovražnosti v Siriji. Prekinitev ognja naj bi veljala za vse vojskujoče strani, z izjemo skrajnih islamističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra. S tem bi nastali pogoji za uspešnejše nadaljevanje mirovnih pogovorov, zastalih na začetku meseca, ko so opozicijske skupine zapustile pogajalsko mizo. Razlog za to je bila silovita vladna ofenziva na mesto Alep, ki je dotlej veljalo za eno od trdnjav upornikov. Režimskim silam je ob pomoči ruskih zračnih sil namreč uspelo presekati eno ključnih oskrbovalnih poti, s tem pa so opozicijskih silam zadali enega večjih udarcev od začetka krvavega konflikta v Siriji marca 2011. Okrepljena ofenziva je še povečala že tako veliko število beguncev, ki so se od začetka ofenzive podali v smeri turške meje. Mnogi so obtičali blizu meje s Turčijo, ki je na območju zaprla prehod Oncupinar, na sirski strani pa organizirala begunska taborišča.
