Tiskane izdaje
V krvavi državljanski vojni, ki že skoraj pet let pretresa Sirijo, je po navedbah britanskega časnika Guardian, ki se sklicuje na podatke think tanka SCPR (Syrian Centre for Policy Research), umrlo ali pa je bilo ranjenih več kot enajst odstotkov celotnega prebivalstva padle države. Pričakovana življenjska doba je po navedbah Guardiana s 70 let leta 2010 lani padla na 55,4 leta.
Kot pojasnjuje časnik, je bilo v konfliktu doslej ranjenih več kot 1,9 milijona, ubitih pa 400.000 Sircev. Poleg tega jih je še 70.000 umrlo zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin, kot je pitna voda, in dostopa do zdravstvene oskrbe. Ta skupna številka 470.000 žrtev je veliko višja od podatka Združenih narodov − ti so pred 18 meseci, ko so zadnjič ocenili število žrtev sirskega konflikta, sporočili, da je bilo doslej ubitih 260.000 ljudi.
V Münchnu danes mednarodno srečanje o Siriji
Krvava bilanca konflikta je znova opozorila, kako pomembno je čim prej najti rešitev za sirski konflikt. O tem in o možnostih za nadaljevanje zastalih mirovnih pogajanj − ta so pred dobrim tednom po le nekaj dneh prekinili zaradi nasprotnih si stališč sirske vlade in opozicije − bodo danes v Münchnu razpravljali zunanji ministri in drugi visoki predstavniki 17 držav, med drugim ZDA, Rusije, Saudske Arabije, Irana in Turčije.
V Münchnu bodo poskušali zagotoviti pogoje za uspešno nadaljevanje ženevskih pogajanj, predvideno za 25. februar. Diplomati bodo razpravljali predvsem o možnosti prekinitve ognja med vladnimi silami in zmernimi uporniki ter o humanitarni oskrbi trpečih civilistov v obleganih mestih in vaseh. Na srečanju bodo predvidoma poskušali rešiti tudi vprašanje udeležbe predstavnikov sirskih Kurdov na pogajanjih v Ženevi, za kar se zavzema Rusija, medtem ko Turčija temu odločno nasprotuje.
Rusija je po navedbah zahodnih virov sicer predlagala, da bi prekinitev ognja v Siriji začela veljati s prvim marcem. V Washingtonu so do predloga zadržani, namesto tega pa se menda zavzemajo za takojšnjo prekinitev ognja in dostavo humanitarne pomoči v oblegane vasi in mesta.
Spopadi na območju Alepa v beg pognali 50.000 ljudi
Med obleganimi mesti se je v zadnjih dneh znašlo tudi sirsko mesto Alep na severu države, nekdanja gospodarska prestolnica Sirije, ki je bila na dvoje razklana leta 2012 in odtlej velja za eno izmed trdnjav upornikov. Kot smo že poročali, je namreč sirska vojska ob podpori ruskega bombardiranja uporniškim silam v mestu prejšnji teden zadala hud udarec − presekala je namreč eno ključnih oskrbovalnih poti za predel mesta, ki je bil pod nadzorom upornikov.
Organizacija združenih narodov (OZN) je ta teden vpletene strani posvarila pred posledicami prekinitve edine transportne poti, ki vzhodne dele Alepa povezuje s turško mejo in skozi katero se v mesto stekajo hrana in druge oblike humanitarne pomoči. Prebivalci nekoč največjega mesta v Siriji po poročanju Al Džazire v strahu spremljajo razvoj dogodkov, predvsem pa se sprašujejo, kako bodo ti vplivali nanje. Bojijo se, da bi lahko njihovo že tako težko življenje kmalu postalo neznosno.
Opazovalci delijo njihove skrbi. Opozarjajo namreč, da v vzhodnih delih mesta, ki so pod nadzorom opozicijskih sil, še vedno živi kakih 300.000 civilistov. Prekinitev povezave med Turčijo in območjem, ki ga nadzorujejo uporniki, bi velik del prebivalstva popolnoma odrezala od sveta. To je, sodeč po izjavah predstavnikov sirskega režima, tudi ultimativni cilj tokratne ofenzive. Popolna obkolitev vzhodnega Alepa − taktika, ki jo je sirski režim uspešno in z uničujočimi posledicami uporabil v nekaterih drugih mestih in krajih pod nadzorom upornikov − bi utegnila v beg poslati tudi do 150.000 ljudi, ocenjujejo lokalni predstavniki.
To bi še povečalo že tako veliko število beguncev, ki so se od začetka ofenzive podali v smeri turške meje − po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) jih je približno 50.000. Mnogi med njimi so obtičali blizu meje s Turčijo, ki je na območju zaprla prehod Oncupinar, na sirski strani pa organizirala begunska taborišča.
Foto: IHH via AP
Organizacije za človekove pravice so Ankaro pri tem pozivale, naj mejo odpre, a je turški premier Ahmet Davutoğlu njihove pozive včeraj označil za hinavske, če hkrati od Rusije ne zahtevajo takojšnjega končanja zračnih napadov v Siriji in z njimi povezanega »etničnega čiščenja«. Pritiske Evropske unije in Združenih narodov, naj Ankara odpre svoje meje za še več beguncev iz Sirije, je danes kritiziral tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in ob tem zagrozil, da bo milijone beguncev, ki so že v Turčiji, poslal v druge države. Turčija namreč, tako kot druge sirske sosede, že zdaj nosi levji delež begunske krize − pod njeno okrilje se je po podatkih UNHCR zateklo že več kot 2,5 milijona sirskih prebežnikov −, zato v državo noče spustiti novega vala beguncev.
A organizacije za človekove pravice in Združeni narodi svarijo pred novo humanitarno katastrofo. »Temperature so izredno nizke, brez ustreznih zalog hrane in vode ter brez zatočišč pa so razseljeni prisiljeni bivati v zelo negotovih razmerah,« je opozorila vodja ICRC v Siriji Marianne Gasser. Humanitarni delavci opozarjajo tudi na zaostrovanje razmer v Alepu, kjer je bil že včeraj prekinjen dotok vode, pa tudi pomembne humanitarne oskrbovalne poti.
Svetovne sile tako vse bolj pritiskajo na Rusijo, naj naredi konec bombardiranju Alepa − za to se je včeraj zavzelo več članic varnostnega sveta ZN. A za zdaj nič ne kaže, da bi sirska oblast prekinila ofenzivo. Kot je po navedbah tiskovne agencije Reutres včeraj dejal sirski vojaški vir, se bo bitka za Alep nadaljevala, sirski minister za informiranje Omran al Zoubi pa je dejal, da vlada pričakuje težko, a razmeroma kratko bitko za prevzem nadzora nad mestom.
