Tiskane izdaje
Zadnji dogodki na alepskem bojišču kažejo, da je bitka za največje sirsko mesto že odločena, vprašanje je le še, kako hitro bo vladnim silam uspelo zasesti hitro kopneče ozemlje, ki je še pod nadzorom upornikom. Potem ko so enote, zveste režimu predsednika Bašarja al Asada, v torek uspele zasesti stari del mesta, so tudi včeraj nadaljevale prodiranje skozi uporniške obrambne črte na severnem, vzhodnem in južnem delu bojišča.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes sporočil, da je sirska vojska prekinila vojaške operacije, s čimer želi omogočiti evakuacijo civilistov, ki so ujeti na območju spopadov, poroča BBC. Z območja bo prepeljanih okoli 8.000 ljudi, je še povedal Lavrov.
V ofenzivi, ki jo je sirska vojska ob podpori ruskih in iranskih zaveznikov sprožila sredi novembra se je tako ozemlje pod nadzorom upornikov v vzhodnem Alepu skrčilo za približno tri četrtine, upornikom pa nikakor ne uspe stabilizirati bojne črte in ustaviti prodora vladnih sil.
Različne uporniške skupine v Alepu so zato v torek v skupni izjavi pozvale k (vsaj) petdnevni prekinitvi ognja, med katero bi evakuirali civiliste in več sto ranjenih borcev, v tem času pa bi začeli pogajanja o prihodnosti mesta. A je sirska vlada zavrnila njihov predlog, češ da prekinitve ognja ne bo, vse dokler nasprotna stran ne privoli v popoln umik iz mesta.
Nekaj upanja, da bi orožje v Alepu vendarle lahko (vsaj začasno) utihnilo, pa je danes zjutraj vlil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov z besedami, da so se Rusija in ZDA približale dogovoru o prekinitvi ognja v obleganem Alepu, a je obenem posvaril pred »previsokimi pričakovanji«. V sredo sta se sicer v Nemčiji sestala ruski in ameriški zunanji minister Sergej Lavrov in John Kerry, a podrobnosti vsebine njunega srečanja niso pricurljale v javnost.
Po predlogu upornikov bi civiliste preselili v uporniške province na severu Sirije, a ne v Idlib, ki je zaradi intenzivnega obstreljevanja nevaren, hkrati pa je tam že zdaj mnogo beguncev. V dokumentu so še zapisali, da so pripravljeni podpreti vsakršno regionalno ali mednarodno pobudo, ki bi olajšala trpljenje ljudi, in ponovili pripravljenost, da humanitarnim organizacijam omogočijo dostop do pomoči potrebnih.
Za povečavo kliknite na grafiko.
K prekinitvi ognja so pozvale tudi ZDA, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija in Nemčija. V skupni izjavi so pozvale k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči prebivalcem obleganega dela mesta. Kot so zapisali, se pred očmi sveta odvija »humanitarna katastrofa«. »Obsojamo dejanja sirskega režima in njegovih tujih podpornikov, še posebej Rusije, zaradi oviranja dostave humanitarne pomoči.«
Rusijo in Iran so pozvali, naj »vplivata« na Damask in ga prepričata k pristanku na načrt Združenih narodov, ki predvideva dostavo pomoči prebivalcem opustošenega vzhoda mesta ter evakuacijo ranjenih in bolnih. K prekinitvi ognja je pozval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki je ob tem pojasnil, da so civilisti ujeti v mestu, ki nima več bolnišnic, pitne vode in hrane. »To je resna humanitarna kriza.«
Tisoči ujeti na bojišču
Tudi človekoljubne organizacije opozarjajo na katastrofalen položaj, v katerem se je sredi bojev znašlo več kot 100.000 prebivalcev, ki so še vedno v hitro kopnečem uporniškem delu mesta. Zaloge hrane, zdravil in medicinske opreme so že zdavnaj pošle, s seljenjem srditih spopadov v vse gosteje naseljena območja pa se civilisti čedalje večkrat znajdejo ujeti v neposredne spopade med sprtima stranema.
Po zadnjih navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so od sredine novembra našteli najmanj 80.000 ljudi, ki so iz nekdaj uporniških četrti zbežali na vladna in kurdska območja.
Na območjih Alepa, ki so še vedno v rokah upornikov, je sredi spopadov ujetih več kot 100.000 civilistov. Foto: Youssef Karwashan/AFP
Odločilna bitka?
Padec Alepa v vladne roke bi bila pomembna zmaga režima sirskega predsednika Bašarja al Asada v več kot pet let trajajočem sirskem konfliktu, v katerem je doslej umrlo že več kot 300.000 ljudi, vsak drugi prebivalec države pa je bil zaradi spopadov prisiljen zapustiti svoj dom. S tem bi se njegov nadzor razširil na štiri največja sirska mesta in priobalno regijo, med uspehe vladnih sil v zadnjem času pa je treba prišteti tudi s pomočjo serije dogovorov o vdaji uporniških žepov okoli Damaska konsolidirano ozemlje okoli prestolnice.
Z režimsko zmago v bitki za Alep bi se poleg tega »sprostilo« precej vladnih enot, ki jih bo režim lahko napotil na druga bojišča in tako s pomočjo ruskih in iranskih zaveznikov še odločneje nagnil tehtnico spopadov sebi v prid.
Velik del Alepa je bil v štirih letih spopadov povsem uničen. Foto: George Ourfalian/AFP
Asad je sicer v intervjuju za današnjo izdajo sirskega časnika Al Watan ocenil, da bi bila zmaga sil pod njegovim poveljstvom »ogromen korak« h končanju vojne, a je obenem opozoril, da se ta kljub zavzetju Alepa še ne bo kmalu končala, češ da »teroristi«, kakor dosledno imenuje nasprotnike svojega režima, še vedno nadzirajo številne dele države.
Lavrov in Kerry brez napredka
Ob robu srečanja zunanjih ministrov Ovseja v Hamburgu sta se danes dvakrat za kratek čas srečala ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov, a skupnega jezika nista našla. »Nobenega napredka, nobenega zaključka o Alepu niso dosegli,« je za Reuters povedal neimenovani ameriški vir. Kerry je po koncu drugega srečanja povedal, da kljub temu ohranja upanje in dodal, da se bodo pogovori o rešitvah nadaljevali.
Nekajdnevna uveljavitev prekinitve ognja se zdi zdaj še bolj iluzorna. Sirska vojska je na pohodu, ruske pozicije so znane (ruski cilj je upornike premakniti v Idlib in jih tam osamiti), ameriška vloga v Siriji nikoli ni bila šibkejša. Tudi uradna Ankara se je, kot kaže, sprijaznila s padcem mesta, za katerega je zastavila velik del svojega strateškega ugleda in se »zadovoljila« z razbijanje kurdskega avtonomnega območja na severu države. Ironično je, da je samooklicana Islamska država, ki so jo praktično vsi ključni igralci sirske vojne uporabljali za alibi svoje vojaške prisotnosti, praktično v celoti izginila tako iz vojaških kot iz političnih agend. Opravila je svoje delo.
»Osvoboditev« vzhodnega Alepa nikakor ne prinaša konca sirske vojne, ki traja že tako dolgo kot druga svetovna vojna, toda a sirski režim že pet let in pol ni stal na tako trdnih nogah. Asadova oligarhija zdaj s pomočjo Rusije, Irana, Hezbolaha in vrste šiitskih milic obvladuje štiri največja sirska mesta ter celotno sirsko sredozemsko obalo.
