Tiskane izdaje
Če na referendum, ki bo v vsakem primeru pretresel Irak in regijo, v Erbilu opozarjajo le številne kurdistanske zastave in veliki plakati, ki z angleškimi napisi pozivajo h glasovanju za neodvisnost, se veliko dogaja v diplomatskem zakulisju.
Le šest dni pred referendumom poskuša mednarodna skupnost prepričati kurdske regionalne oblasti (KRG) v Erbilu, naj si v zadnjem trenutku premislijo in prestavijo referendum na »boljše čase«. Pritisk na Masuda Barzanija, predsednika iraškega Kurdistana, in njegov ožji krog se je opazno povečal, ko je iraški parlament v Bagdadu prejšnji petek izglasoval zahtevo o odpovedi referendumu in se prek vrhovnega sodišča odločil »preveriti« njegovo ustavnost. Toda v Erbilu – za zdaj – vztrajajo pri svojem. Kurdska regionalna vlada je v nedeljo potrdila izvedbo referenduma, ki sta ga za zdaj javno podprla le Izrael in Južna Afrika, med vrsticami pa mu je izrazila naklonjenost tudi Rusija.
Prešibka »alternativa«
Združene države, ki so dejansko ključne varuhinje široke kurdske avtonomije na severu Iraka že od uvedbe območja prepovedi letenja po prvi zalivski vojni, predvsem pa po invaziji in okupaciji leta 2003, uradno ne nasprotujejo kurdski neodvisnosti – le »tajming« je slab, ves čas ponavljajo tudi visoki ameriški diplomati na čelu z obrambnim ministrom Jamesom Mattisom, ki je pred tedni obiskal tako Bagdad kot Erbil in je kot ameriško prioriteto v regiji ta trenutek izpostavil boj proti vojaško že skoraj poraženi Islamski državi. Washington je z OZN sicer pripravil »alternativni načrt«, ki so ga za spremembo načrtov zahtevali v Erbilu. A po naših podatkih bi morale kurdske oblasti prestaviti referendum za »nedoločen čas« in izpeljati celoten proces vzpostavljanja morebitne državnosti z uradnim Bagdadom, kar je bilo zanje nesprejemljivo.
»Referendumski proces se bo nadaljeval, saj predlogi, ki so nam bili predstavljeni do zdaj, niso vsebovali nujnih zagotovil, ki bi lahko zadovoljila pričakovanja naših ljudi,« so zapisali predstavniki referendumskega sveta, ki ga je vodil Barzani. Ob tem so se obvezali, da bodo v »konstruktivnem in odgovornem duhu« nadaljevali pogajanja z mednarodno skupnostjo.
V podtonu izjave je mogoče čutiti precej »politično-diplomatskega« manevriranja, hkrati pa se zdi, da usoda ponedeljkovega referenduma še ni gotova. Razlogi za to niso vezani le na odsotnost mednarodne podpore, ki zelo spominja na osamosvajanje Slovenije. Del iraškega Kurdistana – predvsem to velja za provinco Sulejmanija ob iranski meji – namreč nasprotuje referendumu (ne pa tudi neodvisnosti). Podobno velja za nekaj parlamentarnih strank, predvsem stranko Sprememba (Goran), ki se zavzema za prestavitev ljudskega glasovanja, predsedniku Barzaniju in njegovi oligarhiji, ki ima v rokah skoraj neverjetno veliko politične in ekonomske moči, pa očita korupcijo in »prilaščanje« procesa osamosvajanja.
Nejasne meje
