Sveto mesto še ne bo prestolnica Izraela

 Ameriški predsednik Donald Trump začasno preložil sklep o selitvi veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.

D. S.
sre, 06.12.2017, 08:00

Zgodilo se je nekaj nenavadnega za novega ameriškega predsednika. Donald Trump je upošteval opozorila in pomisleke mednarodne skupnosti ter vsaj začasno preložil napovedano in zelo delikatno selitev ameriškega veleposništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Kot je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Hogan Gidley, bo odločitev znana predvidoma v prihodnjih dneh. Predsednik Trump bi jo pravzaprav moral sporočiti že v ponedeljek, ko bi moral povedati, ali bo uresničil že leta 1995 v kongresu sprejeti sklep o selitvi veleposlaništva v za mnoge sporno sveto mesto ali pa bo odločitev znova preložil za naslednjih šest mesecev. Več kot dvajset let star sklep ameriškega kongresa namreč vsebuje klavzulo, po kateri sme predsednik za šest mesecev odložiti uresničitev sklepa. To klavzulo so po letu 1995 redno uporabljali vsi Trumpovi predhodniki na predsedniškem položaju, enkrat pa jo je do zdaj za šest mesecev uporabil tudi Trump sam. In to kljub temu da je v predvolilni kampanji odločno obljubljal, kako da bo v primeru zmage ameriško veleposlaništvo takoj preselil v Jeruzalem. 

Tvegana odločitev

Status Jeruzalema je že dolga desetletja tudi simbolno eno najbolj spornih vprašanj v zdaj že skorajda neskončno trajajoči krizi bližnjevzhodnih obračunavanj, katerih »praizvor« je prav palestinsko-izraelski konflikt. Palestinci so prepričani, da bi moral biti arabski, to je vzhodni del Jeruzalema, ki ga je Izrael leta 1967 zasedel in kasneje tudi anektiral, prestolnica njihove neodvisne in samostojne države, medtem ko si Izraelci lastijo celotno sveto mesto. Njihova samovoljna priključitev celotnega Jeruzalema, mimogrede, mednarodno ni priznana. Trumpova napoved, da bo uresničil že 22 let star sklep ameriškega kongresa, bi zato utegnila biti zelo kočljiva. Pomenila bi namreč simbolično ameriško priznanje celotnega Jeruzalema kot izraelske prestolnice, kar bi po ocenah opazovalcev lahko imelo »katastrofalne posledice« za ves Bližnji vzhod.

Na to opozarjajo tako Palestinci, ki grozijo z novo »intifado« na vseh palestinskih ozemljih, kot vsi drugi pomembni bližnjevzhodni akterji in poznavalci mednarodnih razmer. Po palestinskem prepričanju bi bila taka ameriška odločitev »smrtni strel« reševanju palestinsko-izraelskega konflikta po načelu »dveh držav«, kot je za Reuters dejal predstavnik PLO v Washingtonu Husam Zomlot, hkrati pa bi pomenila konec vseh bližnjevzhodnih mirovnih prizadevanj. Američanom bi se utegnilo zgoditi celo to, kot opozarjajo številni tuji opazovalci, da bi s tako potezo Trumpove administracije sami sebe diskreditirali kot kredibilnega posrednika v izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanjih. 

Mednarodna opozorila

Kot napovedujejo ameriški mediji, bo predsednik Trump o svoji odločitvi zato najabrž še nekoliko premislil. Za danes (sreda) naj bi napovedoval zgolj govor, v katerem menda namerava pojasniti, da Združene države podpirajo Izrael v njegovih prizadevanjih za vzpostavitev Jeruzalema kot izraelske prestolnice, da pa sama selitev ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem še ne bi pomenila, da ZDA Jeruzalem že priznavajo kot glavno mesto Izraela.

Taka rešitev iz zagate, v kateri se je ameriški predsednik znašel zaradi svojih predvolilnih obljub in sedanjih izraelskih pritiskov, je za marsikoga videti zelo »trumpovska«, na kar Belo hišo že opozarjajo številno politiki, predvsem tisti iz arabskega sveta. Pomenila bi precedens, kajti vse ostale države imajo svoja veleposlaništva, prav zato, ker se zavedajo eksplozivnosti problema, še vedno v Tel Avivu.  

Na to je ameriškega predsednika Trumpa takoj po novicah, da namerava uresničiti dvajset let star sklep kongresa in veleposlaništvo dejansko preseliti v Jeruzalem, opozoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. V telefonskem pogovoru s Trumpom je, kot so sporočili iz Elizejske palače, posebej poudaril, da je status Jeruzalema nujno reševati samo v okviru palestinsko-izraelskih mirovnih pogajanj, kar je bilo ves čas tudi stališče prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame. 

Nemir v regiji

Zaradi naraščanja napetosti, ki jo je sprožila Trumpova namera, so se oglasili tudi nekateri pomembni bližnjevzhodni »akterji«. Iz Jordanije, Arabske lige in iz Turčije so ZDA zelo ostro posvarili pred izjemno tvegano enostransko potezo, ki bi nepopravljivo skalila vsa bližnjevzhodna mirovna prizadevanja. Oglasila se je tudi Saudska Arabija. Njen veleposlanik v Washingtonu je Belo hišo opozoril, da bi tako ameriško priznanje statusa Jeruzalema pred »finalom« izraelsko-palestinskega konflikta ne škodilo le mirovnemu procesu, ampak bi močno povečalo tudi napetosti v vsej regiji.

 

Prijavi sovražni govor