Tal Afar osvobojen brez večjega odpora IS

Iraške vladne sile so skupaj s šiitsko milico Hašd al Šabi že praktično v celoti osvobodile ključno strateško mesto Tal Afar na severozahodu Iraka, ki ga je samooklicana Islamska država nadzorovala več kot tri leta. Kljub temu, da so bili pripadniki skrajne sunitske milice obkoljeni skoraj devet mesecev, so spopadi za mesto trajali le teden dni.

Le sedem dni po tem, ko je predsednik iraške vlade Haider al Abadi v televizijskem govoru pompozno razglasil začetek ofenzive na zadnje večje iraško mesto, ki je še bilo pod nadzorom Islamske države, so iraške sile skupaj s »pridruženimi« šiitskimi milicami ter – na obrobjih mesta – pomočjo kurdskih pešmerg in, predvsem, letalskih napadov mednarodne koalicije uspele prevzeti nadzor nad vsemi devetindvajsetimi soseskami etnično mešanega in varnostno izjemno občutljivega mesta, ki je bilo vse od ameriške invazije spomladi 2003 nekakšen mikrokozmos iraške vojne.

Bitka za »prazno mesto«

Kljub temu, da večjih spopadov v mestu ni že od sobotnega dopoldneva, so iraške oblasti še vedno previdne, zato vojaške zmage nad IS v Bagdadu za zdaj še niso proglasili. Iraški vojaški poveljniki – podobno velja za poveljujoče častnike mednarodne koalicije pod vodstvom Združenih držav – so namreč presenečeni, celo šokirani nad preprostostjo bitko, za katero so mislili, da bo trajala najmanj nekaj tednov. A namesto napovedovanega brutalnega in »odločilnega« spopada za zadnjo večjo postojanko Islamske države v Iraku, so prvi pripadniki iraških vladnih enot, ki so vstopili v središče Tal Afarja in na mestnem obzidju po več kot treh letih izobesili iraško zastavo, naleteli na zelo šibak odpor redkih preostalih skrajnežev in povsem prazne ulice in hiše.

Izkazalo se je, da je bila bitka za Tal Afar, ki je imel pred prihodom Islamske države okoli 200.000 prebivalcev, bitka za »prazno mesto«. Ko so iraške sile pred osmimi dnevi sprožile ofenzivo, so Združeni narodi objavili podatek, da se v mestu, od koder je prišla vrsta pomembnih poveljnikov iraške »franšize« IS, nahaja še okoli 50.000 ljudi. V času spopadov jih je iz mesta, ki niti približno ni bilo tako uničeno kot Mosul, v begunska taborišča po severnem Iraku preko nadzornih točk zbežalo približno 30.000, toda ob vstopu iraških vladnih sil v Tal Afar »osvoboditeljev« – razen manjših žepov upora (okoli 500 borcev IS namesto napovedanih 2000) – ni pričakal nihče. Mesto so zapustili praktično vsi civilisti, ki jih v Tal Afarju ni doletela tragična usoda v imenu osvobodilnega boja in vojne proti Islamski državi več tisočih pobitih sodržavljanov. Pripadniki IS so tudi Tal Afar, kjer so bili od večjih oskrbovalnih poti sicer odrezani že od novembra lani, prepredli s številnimi podzemnimi rovi, za seboj pa so pustili veliko orožja ter – sodeč po kurdskih virih – dve množični grobišči. »Sovražnikova hrbtenica je zlomljena. Njihova morala je nična,« je včeraj iz osvobojenega mesta sporočil poveljnik elitne protiteroristične enote iraške vojske (Zlata divizija) general Sami al Aridi in dodal, da v mestu ni videl enega samega civilista. Ne živega, ne mrtvega.

V »bitki« za Tal Afar se je potrdilo tisto, kar so poveljniki iraške vojske govorili že nekaj mesecev: hierarhija IS v Iraku se je porušila, večina ključnih poveljnikov je bila ubitih, ali pa naj bi preko še vedno zelo prosojne meje zbežali v sosednjo Sirijo, kjer vzporedno poteka ofenziva na Rako, prestolnico samooklicanega in vsak dan manjšega kalifata. V Sirijo naj bi zbežalo več sto pripadnikov IS.

Spopad z IS še ni končan

Toda vojaški spopad z Islamsko državo v Iraku še ni končan. Iraške vladne sile se z IS trenutno spopadajo na območju Al Ajadije, ki leži severozahodno od Tal Afarja, v naslednjih dneh in tednih pa namerava Bagdad zaključiti že skoraj dve leti trajajočo operacijo in pripadnike IS pregnati tudi s področji, ki ležijo v bližini večinsko kurdskih ozemelj okoli Kirkuka. Pred referendumom o neodvisnosti iraškega Kurdistana, ki bo 25. septembra, utegne zaključni del spopadov iraških sil z IS močno vplivati na varnostna in politična razmerja v – kljub vojaškim zmagam nad skrajnimi islamisti – nepovratno razpadajoči državi.