Trump v hipu razburkal Bližnji vzhod

Bela hiša miri napetosti, češ da nova administracija o selitvi veleposlaništva v Jeruzalem »šele razmišlja«.

Objavljeno
23. januar 2017 16.51
D. S.
D. S.

Novi ameriški predsednik Donald Trump je že drugi dan svojega predsedovanja poskrbel za resno vznemirjenje in ugibanja o domnevno povsem novi ameriški bližnjevzhodni politiki. Njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer je moral zato takoj relativizirati predsednikovo obljubo o »hitri« selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.

»Celo same razprave o tej temi so šele povsem na začetku,« je Spicer izjavil v Washingtonu in vsaj malo utišal razburjenje, ki ga je na Bližnjem vzhodu takoj povzročila Trumpova obljuba Izraelu. Izraelci so namreč pred pol stoletja v tako imenovani »šestdnevni vojni« zasedli Jeruzalem, si ga priključili in ga pozneje razglasili za svojo prestolnico, česar pa mednarodna skupnost, vključno z ZDA, nikoli ni priznala. Na simbolni ravni tudi tako, da je svoja diplomatska predstavništva obdržala v Tel Avivu.

Mimogrede vržena bombica

Novi ameriški predsednik je zato s svojo obljubo o selitvi veleposlaništva v Jeruzalem krepko dregnil v bližnjevzhodni osir. Razburjenje je bilo toliko večje, ker se je zadnje čase mednarodna skupnost, vključno z dovčerajšnjim ameriškim predsednikom Barackom Obamo, po vseh desetletjih mukotrpnega iskanja rešitve za izraelsko-palestinski konflikt bolj ali manj sprijaznila s »formulo dveh držav«, in ker so palestinske oblasti pri tem ves čas računale, da bo vzhodni Jeruzalem postal prestolnica njihove prihodnje države.

Napoved je dodatno presenetila, ker so se za takšno rešitev, ki bi priznavala dve državi, 15. januarja odločno zavzeli tudi udeleženci pariške bližnjevzhodne konference. Ker jim je bilo povsem jasno, da je status Jeruzalema pri reševanju izraelsko-paelstinskega konflikta eno ključnih vprašanj, so posebej posvarili pred kakršnimi koli samovoljnimi potezami in tudi pred nadaljevanjem gradnje domov za judovske naseljence v anektiranem vzhodnem Jeruzalemu. Očitno zaman, kajti izraelske oblasti so prejšnji konec tedna, takoj po zaprisegi Donalda Trumpa, ki ga v Tel Avivu očitno štejejo za veliko boljšega prijatelja Izraela, kot je bil Obama, že pohitele z odobritvijo gradbenega dovoljenja za novih 566 domov.

Prestopljena rdeča črta

Ker je večina članic Združenih narodov do zdaj zavračala tako izraelsko politiko »tihe okupacije« in postopnega »spreminjanja dejstev na terenu«, zaradi česar je Izraelcem na veliko presenečenje ob koncu mandata obrnil hrbet tudi zdaj že bivši ameriški predsednik Obama, bi priznanje Jeruzalema za izraelsko glavno mesto pomenilo hud prelom z vsemi dosedanjimi diplomatskimi prizadevanji mednarodne skupnosti. Še posebej hud šok pa bi bilo seveda za vse druge v krizo vpletene strani.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je zato za primer, če bi Američani po novem res preselili svoje veleposlaništvo v Jeruzalem, postavil v negotovost celo priznanje Izraela, jordanski kralj Abdulah II. pa je v nedeljo, po srečanju z Abasom, morebitno selitev označil za usoden korak »čez rdečo črto«. Kajti v tem primeru bi bilo vsemu svetu takoj jasno, da ZDA po njihovem od zdaj naprej »nedeljivi Jeruzalem priznavajo za izraelsko glavno mesto«, kot se je po Trumpovi napovedi radostno odzval izraelski župan Jeruzalema Nir Barkat, in da se o rešitvi izraelsko-palestinske krize, ki je mati vseh bližnjevzhodnih kriz, nima več smisla pogajati. Prve zaskrbljene odzive je že slišati tudi iz Evropske unije. Podpredsednik evropskega parlamenta Alexander Graf Lambsdorff je selitev veleposlaništav označil za »absolutno provokacijo arabskemu svetu«.


Trumpovo vabilo Netanjahuju

Zaradi zapleta sta se po izjavah njunih tiskovnih predstavnikov v nedeljo po telefonu prvič pogovarja tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in izraelski ministrski predsednik Benjamin Netanjahu. Trump je po pogovoru pred novinarji v Washingtonu izjavil zgolj to, da je bil pogovor »zelo prijeten«, iz Netanjahujevega urada pa so sporočili, da sta govorila o mirovnem procesu s Palestinci in jedrskem sporazumu z Iranom.

Kot je bilo mogoče razbrati iz sporočila Bele hiše, sta oba izrazila željo po tesnem sodelovanju pri številnih regionalnih temah, pri čemer naj bi bilo od nove ameriške vlade pričakovati ostrejša stališča do Teherana. Tako Trump kot Netanjahu sta namreč odločna nasprotnika po dolgoletnih pogajanjih podpisanega jedrskega sporazuma z Iranom. Po poročanju ameriške televizijske mreže CNN, ki se je pri tem sklicevala na Trumpovega tiskovnega predstavnika Seana Spicerja, Trump, ki je v telefonskem pogovoru Netanjahuja povabil, naj prihodnji mesec obišče Washington, s selitvijo ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, ki bi pomenila priznanjem Jeruzalema za izraelsko glavno mesto, menda misli povsem resno.