Tiskane izdaje
Turška vojska je tudi danes obstreljevala pripadnike kurdske milice YPG na severu Sirije. Ti so sporočili, da se ne bodo uklonili zahtevam Ankare in zapustili minuli vikend osvojenega ozemlja – vključujoč vojaško letališče Menagh, ki leži tik ob turški meji.
Razmere na turško-sirski meji se še naprej zaostrujejo. Medtem ko ruska in sirska režimska letala še naprej bombardirajo uporniške četrti zdaj že skoraj v celoti obleganega Alepa, turško topništvo tolče po kurdskih borcih, ki jim je v zadnjem tednu tudi zaradi razbijanja »uporniških trdnjav« v največjem sirskem mestu uspelo zasesti velik del ozemlja ob turški meji, ki so ga prej nadzorovale različne islamistične milice. Kurdska milica YPG je že pred časom »presegla« svoje naravne ozemeljske meje in spretno izkoristila hude težave upornikov, v katerih so se ti znašli zaradi ruskega bombardiranja in posledičnega napredovanja režimskih sil.
Potem ko so ruski bombniki sredi prejšnjega tedna pretrgali glavno oskrbovalno pot med turško mejo in Alepom, ki vodi skozi strateško izjemno pomembno obmejno mesto Azaz, je bilo turško reakcijo mogoče pričakovati: Turčija je namreč vse od začetka sirske vojne oskrbovala različne uporniške skupine, ključna bojna črta pa je bil prav Alep, kjer poteka morda najbolj pomembna bitka že pet let trajajoče sirske vojne, v kateri je bilo ubitih najmanj 265.000 ljudi, okoli trinajst milijonov pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Predsednik turške vlade Ahmet Davutoğlu je včeraj še enkrat več ponovil, da Turčija ne bo dovolila padca Azaza v kurdske roke.
Kurdi se ne ustavljajo
Kljub temu, da so se včeraj razširile novice, da je v Sirijo že vstopilo približno sto turških vojakov oziroma »plačancev« in so govorice o morebitni kopenski ofenzivi na severu države vse bolj glasne, je turški obrambni minister Ismet Yilmaz pred parlamentarno komisijo dejal, da Turčija ne razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Sirijo, zaradi česar so sirske oblasti v nedeljo na sedež Združenih narodov poslale pisno pritožbo in generalnega sekretarja ter varnostni svet ob tem pozvale, naj Turčijo prisili k zaustavitvi obstreljevanja severne Sirije, saj je to kršitev sirske suverenosti. »Turško granatiranje sirskega ozemlja predstavlja neposredno pomoč oboroženim terorističnim skupinam,« so v pismu ZN med drugim napisali na sirskem zunanjem ministrstvu.
Tadž Kordš, tiskovni predstavnik pred kratkim ustanovljenih Sirskih demokratičnih sil (SDF), v katerih imajo glavno vlogo pripadniki kurdskih milic, je včeraj sporočil, da se njegove enote ne bodo uklonile turškemu pritisku in obstreljevanju, kar so kurdski gverilci dokazali tudi z nedeljsko zasedbo mesteca Tal Rifat severno od Alepa. »Kljub turškemu granatiranju napredujemo, zasedli smo mesto železniško postajo. Če se bodo granatiranje nadaljevalo, bomo nanj odgovorili,« je iz Tal Rifata novinarjem sporočil Kordš.
Napadi na bolnišnice
V senci vse bolj »širokega« globalnega geostrateškega spopada, ki v Siriji prehaja v odločilno obdobje, so iz organizacije Zdravniki brez meje (MSF) sporočili, da je bila v letalskem napadu povsem porušena njihova poljska bolnišnica v bližini Idliba na severozahodu države, ubitih pa naj bi bilo najmanj osem članov zdravniškega osebja. Po poročilih lokalnih aktivistov naj bi nekaj granat zadelo tudi bolnišnico in šolo v Azazu, kjer so bili nastanjeni begunci iz Alepa. Ubitih naj bi bilo štirinajst ljudi. Medtem iz Alepa dnevno še vedno beži več tisoč ljudi, ki zaenkrat ne morejo vstopiti v Turčijo. Novi begunci iz Alepa – zdaj jih je že okoli sto tisoč – so nastanjeni v begunskih taboriščih znotraj Sirije, kjer se utegnejo kmalu znajti v navzkrižnem ognju.
